26. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe samostojne podjetnice Mehanska obdelava kovin in storitve Majda Markun, s. p., Visoko, ki jo zastopa Darja Roblek, odvetnica v Kranju, na seji 26. aprila 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 194/2021 z dne 22. 3. 2022 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica zatrjuje neskladje drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) z 22. členom Ustave, ker naj bi kršil pravici do izjave in poštenega postopka. Navedena določba naj bi bila tudi v neskladju s prvim odstavkom 331. člena ZPP, ki naj bi določal, da mora biti sklep obrazložen, če sodišče z njim zavrača predlog strank. Izpodbijana določba, ki naj bi omogočala odsotnost obrazložitve sklepa, naj bi pomenila nesorazmerno zakonsko omejitev ustavno zavarovane jamstvene pravice oseb, ki so šibkejše v postopku. Te osebe naj bi bile v neenakem položaju v primerjavi z Vrhovnim sodiščem. Ta neenakost naj bi se odrazila v formalno predpisanih sestavinah za vložitev predloga za dopustitev revizije, ki jih mora izpolniti stranka v postopku, in v drugem odstavku 367.c člena ZPP, ki predpisuje standard pavšalne obrazložitve, kar naj bi bilo v korist navedene profesionalne in plačane institucije.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije. Zatrjuje, da je sodišče kršilo 22. in 25. člen Ustave, ker izpodbijanega sklepa ni obrazložilo. Ustaljeno stališče Ustavnega sodišča naj bi bilo, da je dolžnost obrazložitve sodnih odločb sestavina pravice stranke do izjavljanja (22. člen Ustave). Vrhovno sodišče naj bi moralo svoje postopke voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakosti in procesnem ravnotežju strank. Predlog za dopustitev revizije naj bi bil vložen prav zaradi kršitev 22. in 25. člena Ustave, zato naj bi moral biti sklep o zavrnitvi tega predloga obrazložen, obrazložen pa naj bi moral biti tudi glede na prvi odstavek 331. člena ZPP.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega ustavnopravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Ustavno sodišče je vsebinsko enake očitke o neskladju drugega odstavka 367.c člena ZPP z 22. členom Ustave že zavrnilo s sklepom št. U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011 (Uradni list RS, št. 43/11, in OdlUS XIX, 22).Zato v tem delu ni mogoče govoriti o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, pobuda pa tudi sicer ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej tudi sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-144/10, Up-780/10 z dne 1. 7. 2011, št. U-I-146/10, Up-792/10 z dne 6. 10. 2011 in št. U-I-187/12, Up-1328/11 z dne 14. 2. 2013.