Jedro

Za inšpekcijski ukrep po določbi 73. člena ZUN niso pomembna dejstva, da je objekt, ki je bil zgrajen brez ustreznega dovoljenja, že priključen na določene komunalne vode in da ima objekt že hišno številko.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 15.10.2002, s katero je tožena stranka nadomestila 2. točko izreka odločbe urbanistične inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 16.4.2002, ki je določala prepovedi iz 76. c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), sicer pa je pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo zavrnila. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo med drugim odločil, da sta investitorja dolžna v roku 90 dni po prejemu odločbe odstraniti stanovanjsko hišo tlorisnih izmer 10,50 m x 9,50 m, višine pritličje plus nadstropje, s streho dvokapnico na zemljišču s parc. št... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, da gre v obravnavanem primeru za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečenega na podlagi 73. člena ZUN. V zadevi ni sporno, da sta tožnika investitorja spornega posega v prostor, saj v tožbi poudarjata, da sta že začela pridobivati lokacijsko dokumentacijo ter vsa potrebna soglasja. Imela naj bi tudi potrebne komunalne priključke in hišno številko. Zavrnilo je vse pritožbene ugovore, ker je v tovrstnih zadevah pomembno le dejstvo, ali sta si investitorja pred pričetkom gradnje pridobila potrebno lokacijsko dovoljenje.

Tožnika v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek. Ne strinjata se z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj je v zadevi razvidno, da sta imela ustrezna soglasja, čeprav lokacijskega dovoljenja še nista pridobila. Ne posegata v prostor in jima tudi ni mogoče prepovedati priključitve na komunalne vode, kamor sta že priključena. Zato bi moralo sodišče upoštevati specifično dejansko stanje sporne nepremičnine in naselja, v katerem se ta stanovanjska hiša nahaja.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče pritožbo tožnika, ki ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnava kot pritožba po novem ZUS-1, obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se zaradi nje izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizija pavšalno navaja, da so bile bistveno kršene določbe postopka, vendar ne pove, za kakšne kršitve naj bi šlo. Revizijsko sodišče zato izpodbijane sodbe tudi v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

V tem upravnem sporu je sporna zakonitost odločbe inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor, s katero je ta v skladu z določbo 73. člena ZUN ugotovil nezakonit poseg tožnikov v prostor in jima v skladu z navedeno zakonsko določbo tudi izrekel ukrep in prepovedi, ki so povezane z izrečenim ukrepom. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 73. in 50. člena ZUN. Po določbi 50. člena ZUN, ki je veljal v času izdaje inšpekcijskega ukrepa, si je moral investitor za graditev objekta pridobiti lokacijsko dovoljenje pred pričetkom del. Investitorjema, ki sta posegla v prostor, ne da bi si pred tem pridobila pravnomočno lokacijsko dovoljenje ali drugo ustrezno odločbo, je inšpektor na podlagi določbe 73. člena ZUN izrekel inšpekcijski ukrep, saj se tak ukrep izreče ne glede na to, iz kakšnega razloga je investitor opravil nedovoljen poseg v prostor. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča bil inšpekcijski ukrep izrečen v skladu z zakonom (73. člen ZUN).

Revizijski ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. Za inšpekcijski ukrep po določbi 73. člena ZUN niso pomembna dejstva, da je objekt, ki je bil zgrajen brez ustreznega dovoljenja, že priključen na določene komunalne vode in da ima objekt že hišno številko. Ugovori o skorajšnji legalizaciji gradnje pa ne sodijo v postopek o presoji zakonitosti inšpekcijskega ukrepa.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določbe 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.