Jedro

Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in v pritožbi ne navaja razlogov zakaj en dan pred narokom ne bi mogla ravnati, kot je od nje pričakovalo sodišče prve stopnje: da bi bodisi pristopila na narok bodisi predlagala preložitev naroka. V pritožbi neutemeljeno navaja, da ni šlo za njeno neskrbnost, pač pa za opustitev dolžnosti pooblaščenca. To ni opravičljiv razlog za zamudo tožene stranke s pristopom na narok. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivala sama, pač pa njen pooblaščenec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 6. 2020. Ugotovilo je, da je 4. 3. 2020 opravilo narok v odsotnosti tožene stranke. Sama je pojasnila, da je bila o odpovedi pooblastila obveščena 3. 3. 2020, to je en dan pred narokom, kar pomeni, da bi se ob zadostni skrbnosti lahko pozanimala o stanju pravde, ki teče zoper njo in pristopila na narok bodisi predlagala preložitev zaradi odpovedi pooblastila oziroma za zastopanje pooblastila drugega pooblaščenca.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je imela angažiranega pooblaščenca in četudi (kot v obrazložitvi navede sodišče) naj bi bila skrbna, ne gre spregledati, da je imela vse razloge, da zaupa v delo pooblaščenca in da ta delo opravlja v skladu z etiko in zakonom, ki ureja odvetništvo. Ni šlo za njeno neskrbnost, pač pa za opustitev dolžnosti pooblaščenca, kar je opravičen razlog, da je bila v zamudi.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno pomembna dejstva: da je 4. 3. 2020 opravilo narok v odsotnosti tožene stranke in da je bila tožena stranka obveščena o odpovedi pooblastila 3. 3. 2020, to je en dan pred narokom (1. in 5. točka obrazložitve sklepa)1. Teh ugotovitev v pritožbi ne izpodbija. Vendar v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in v pritožbi ne navaja razlogov zakaj en dan pred narokom ne bi mogla ravnati, kot je od nje pričakovalo sodišče prve stopnje: da bi bodisi pristopila na narok bodisi predlagala preložitev naroka2. V pritožbi neutemeljeno navaja, da ni šlo za njeno neskrbnost, pač pa za opustitev dolžnosti pooblaščenca. To ni opravičljiv razlog za zamudo tožene stranke s pristopom na narok. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivala sama, pač pa njen pooblaščenec (4. točka obrazložitve sklepa). Tudi pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka zaupala v delo pooblaščenca, da opravlja delo v skladu z etiko in zakonom, je stvar njunega razmerja.

6. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega vzroka za zamudo na narok.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je pooblaščenec tožene stranke 6. 3. 2020 (pisanje je prispelo 9. 3. 2020) obvestil sodišče, da je stranki s 26. 2. 2020 odpovedal pooblastilo (listna št. 58 spisa). Se pravi bi naj tožena stranka že en teden pred narokom vedela za odpoved pooblastilnega razmerja. 2 Iz spisa je še razvidno, da je bil pooblaščenec tožene stranke seznanjen z vabilom na narok 28. 1. 2020 (vročilnica pripeta listni št. 50). Glede na to, da se v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP tedaj, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno, se šteje, da je bila s tem dnem naroka seznanjena tudi stranka. Ali je pooblaščenec dejansko obvestil toženo stranko o datumu naroka ali ne, je stvar njune komunikacije. Je pa tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi z dne 5. 3. 2018 predlagala kot dokaz zaslišanje svojega direktorja (listna št. 25 spisa). Torej je imela vsaj načeloma interes osebno pristopiti na narok.