7/10-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 7/10-1993 obravnavalo predlog Zdravke Jurhar, Zdravomirja Živca, Janje Cizej in Josipine Domiter iz Maribora, ki jih zastopa Božidar Pajenk, odvetnik v Mariboru, in

s k l e n i l o :

Predlog za rešitev spora o pristojnosti med upravnim organom in sodiščem, ker oba zavračata pristojnost, da odločita o zavrnitvi soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru za odtujitev stanovanj, se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

Predlagatelji so pri Občini Maribor vložili zahtevo za odkup stanovanj v stanovanjski hiši v Mariboru, Kamniška 2, ki je po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine razglašena za kulturni spomenik. Občina je sklenitev kupnih pogodb odklonila, ker da Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ni dal soglasja za odtujitev stanovanj, kot določa 51. člen zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92)

Predlagatelji so pri Temeljnem sodišču v Mariboru, Enoti v Mariboru, vložili tožbo zoper Občino Maribor, s katero so zahtevali, da je le-ta dolžna skleniti z njimi kupne pogodbe, sodišče pa je pravdni postopek prekinilo in naložilo tožnikom, da v okviru upravnega postopka izposlujejo soglasje za prodajo stanovanj. Predlagatelji so nato od zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ponovno zahtevali soglasje, in sicer v obliki upravne odločbe. Zavod odločbe ni izdal, nakar so predlagatelji vložili pritožbo zaradi molka upravnega organa na Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. To ministrstvo je pritožbo odstopilo v reševanje pristojnemu Ministrstvu za kulturo, ki pa je izdalo sklep, s katerim je pritožbo predlagateljev zavrglo, češ da zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni upravni organ in da zato v upravnem postopku ni posebnega pravnega sredstva zoper njegovo soglasje. Spričo tega naj ne bi bila podana upravna pristojnost za odločanje o zahtevku, temveč sodna pristojnost.

Upoštevaje opisani napotek Ministrstva za kulturo so predlagatelji v okviru pravdnega postopka predlagali, da sodišče oceni pravilnost in zakonitost ravnanja zavoda, vendar se je sodišče s sodbo postavilo na stališče, da ni pristojno posegati v oceno pravilnosti in zakonitosti odklonitve soglasja s strani zavoda.

Predlagatelji zato menijo, da je nastal položaj, ko tako upravni organ kot tudi sodišče zavračata pristojnost, in predlagajo, naj ustavno sodišče odloči, kateri organ je pristojen za oceno utemeljenosti odklonitve soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru.

Ustavno sodišče je predlog zavrnilo. V pripravljalnem postopku je bilo na podlagi sporočila predlagateljev ugotovljeno, da sicer zoper sklep ministrstva za kulturo št. 362-3/93LP z dne 17/5-1993, s katerim je bila zavržena pritožba predlagateljev, ni bil sprožen upravni spor, da pa je bila zoper sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, št. IP 57/92 z dne 2/7-1993, s katero je to sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek predlagateljev, vložena pritožba. Sodba torej v času vložitve predloga še ni bila pravnomočna, zaradi česar ni izkazan temelj za odločanje ustavnega sodišča v negativnem kompetenčnem konfliktu po 34. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76), ki se po 7. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije uporablja za odločanje v sporih o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi (8. alinega prvega odstavka 160. člena ustave). Samo v primeru pravnomočne odločitve sodišča je namreč izkazano, da sodišče svojo pristojnost zavrača.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, ob uporabi 3. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek