- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep CDn 77/2015
ECLI:SI:VSKP:2015:CDN.77.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora kot institut zavarovanja pravicAli je zaznamba spora milejša oblika zavarovanja v razmerju do začasnih odredb?
- Pogoji za dovolitev zaznambe sporaKateri so zakonsko določeni pogoji za dovolitev zaznambe spora?
- Izvirni način pridobitve stvarne praviceAli sta tožnika pridobila stvarno pravico na izviren način?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ormožu ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in ni dovolilo predlaganega vpisa zaznambe spora.
2. Zoper sklep se pritožujeta S. in M.V. in zahtevata, da sodišče predlagani vpis dovoli. Predlagatelja vodita spor glede služnostne pravice. Če sodišče zaznambe ne bo dovolilo, bo tožba zoper sedanjega lastnika izgubila svoj smisel. Trenutni lastnik je nesporno vedel za obstoj služnosti na nepremičnini. Predlagatelja si ne znata predstavljati, kako drugače bi zavarovala svoje pravice. Za prepoved odsvojitve in obremenitve ni osnove, edino možna je milejša oblika, to je zaznamba spora. Ne strinjata se s tem, da zemljiškoknjižno sodišče samo dela zaključke glede vložene tožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, kot to napačno razumeta pritožnika,temveč gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se tako po določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik (med ostalim) zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je torej, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Predlagatelja sta predlogu za vpis zaznambe spora priložila tožbo,v kateri sicer zahtevata tudi ugotovitev in priznanje osebne služnosti, poleg tega pa zahtevata od tožene stranke izstavitev listine. Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve. Odločitev sodišča prve stopnje, ki predlaganega vpisa ni dovolilo, je zato pravilna. Pritožbo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).