Up-85/04 -6

U-I-284/04

7. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji dne 7. oktobra 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 - ur.p.b., 2/04 in 36/04 - ur.p.b.) se zavrne.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 215/03 z dne 18. 11. 2003 se ne sprejme.

3.Pritožnik sam nosi stroške s pobudo in z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila njegova revizija zavržena, ker jo je vložila neupravičena oseba. Meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z 22. in s 25. členom Ustave.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določata, kdo je upravičen za stranko opravljati pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Meni, da je ureditev v nasprotju z 22. in s 25. členom Ustave, ker so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Ustava naj ne bi določala, da je pravica pritožbe omejena s pooblaščencem, posredno torej tudi s premoženjskim stanjem pritožnika. Meni, da je pooblaščenec omejen v svojih dejanjih in da je stališče stranke v pravdnem postopku pomembnejše od stališča pooblaščencev. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih določb.

B. - I.

3.O pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena ZPP je Ustavno sodišče že odločalo in s sklepom št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 pobudo kot neutemeljeno zavrnilo. V navedenem sklepu je odgovorilo tudi na očitke o neskladju izpodbijanega člena ZPP z 22. in s 25. členom Ustave. Z navedbo, da je obstoječa ureditev vlaganja izrednih pravnih sredstev pogojena s finančnim stanjem vlagatelja, pobudnik zatrjuje neskladje s prvim odstavkom 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva), na kar je bilo v citiranem sklepu tudi odgovorjeno. Pobudnik izpodbija še četrti odstavek 86. člena ZPP, ki ureja izjemo, ko stranka lahko sama opravlja pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pogojev po tej določbi pa pobudnik ne izpolnjuje. Tudi ta pobudnikov očitek je iz razlogov, ki so že bili navedeni, neutemeljen.

4.Pobudnik v obravnavani pobudi ne navaja ničesar, na kar Ustavno sodišče ni odgovorilo že v sklepu št. U-I-137/00, zato se Ustavno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev v navedenem sklepu. Ker so pobudnikovi očitki o neustavnosti izpodbijane določbe ZPP neutemeljeni, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

B. - II.

5.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo revizijo, ker pritožnik ni vložil revizije po pooblaščencu, ki je odvetnik, pritožnik sam pa ni diplomirani pravnik niti nima pravniškega državnega izpita. V presojo, ali je odločitev sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano odločbo sodišča le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je procesnopravno jamstvo, ki bi lahko bilo kršeno, če sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo, če bi brez utemeljitve odločilo drugače, kot sicer odloča, ali če bi ob uporabi zakona zavzelo stališče, ki ne bi bilo v skladu z Ustavo. Tega pa pritožnik niti ne zatrjuje. Pritožnik je z lastnim ravnanjem oziroma opustitvijo onemogočil vsebinsko obravnavo vložene revizije. Zato zgolj pritožnikovo nezadovoljstvo s sprejeto odločitvijo, ki njemu ni v korist, ne more zadostovati za sklep o kršitvi te ustavne pravice.

7.V zvezi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Tudi v obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem dvakratnega preizkusa pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta.

Prek te ustavne določbe jo omogoča šele zakon, zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki pa ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.

8.Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjuje, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

9.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker Ustavno sodišče ni našlo razlogov za drugačno odločitev, je odločilo, kot je razvidno iz 3. točke izreka tega sklepa.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom in na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić