Jedro

Absolutna bistena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP je podana samo v primeru, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem, ko je bila vloga, ki na odločitev sodišča sploh ni mogla vplivati (npr. ponudba za poravnavo) vročena neposredno toženi stranki in ne njenemu pooblaščencu, toženi stranki ni bila kratena možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku na transakcijski račun njegovega pooblaščenca plača znesek 5,496.116,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega v izreku navedenega zneska do plačila (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prijavi tožnika v delovno razmerje za čas od 1.1.1999 do 14.2.2000 in zanj na račun zavoda plača prispevke iz socialnega, zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja od neto plače v skupnem znesku 6,825.966,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega v izreku navedenega zneska do dneva plačila (2. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da za tožnika na račun RS, Ministrstva za finance - Davčne uprave plača akontacijo dohodnine od neto plače v skupnem znesku 6,036.379,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega v izreku navedenega zneska do dneva plačila (3. točka izreka) ter da na isti račun plača davek na izplačano plačo v skupnem znesku 1,935.474,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila (4. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 956.500,00 SIT ter takso za sodbo v znesku 54.961,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila (5. točka izreka).

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Podana naj bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002 in 2/2004), saj je sodišče pripravljalni spis tožnika z dne 12.6.2003 vročilo neposredno toženi stranki, čeprav je toženo stranko takrat zastopal pooblaščenec. Takšno vročanje je v nasprotju z določbami 137. člena ZPP, zaradi njega pa pooblaščenec tožene stranke za pripravljalni spis tožnika ni vedel. Iz zapisnika o opravljeni glavni obravnavi z dne 7.7.2003 izhaja, da pooblaščenec v obdobju od 12.5.2003 do 7.7.2003 ni uspel kontaktirati s toženo stranko, oz. ga ta s pripravljanim spisom tožnika ni seznanila. Zaradi navedenega si tožena stranka ni uspela zagotoviti možnosti za kvalitetno in strokovno pomoč za zastopanje na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je iz celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem razvidna totalna neresnost tožene stranke in njenega pooblaščenca, saj je bil že prvi narok za glavno obravnavo preložen zaradi nepripravljenosti pooblaščenca, ki se tudi ni udeležil nobene od nadaljnjih štirih obravnav, ki se jih je udeleževal njegov substitut. Z vlogo, zaradi katere tožena stranka vlaga pritožbo, je tožnik sodišče zgolj obvestil, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti s predzadnjega naroka in tožnika in njegovega pooblaščenca ni pozvala na sejo upravnega odbora zaradi morebitne poravnave. V tej vlogi je tožnik kot zadnji poskus sporazumne rešitve zadeve predlagal podpis poravnave, ki pa je tožena stranka ni sprejela. Iz navedenega naj bi bilo razvidno, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Iz postopanja tožene stranke naj bi bilo razvidno, da ta zlorablja svoje procesne pravice, ko s svojo nepripravljenostjo na obravnave in nespoštovanjem na obravnavi doseženih dogovorov postopek zgolj zavlačuje. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožnika.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razloga, ki je naveden v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

S pritožbo uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo nepravilno, ko je vlogo tožnika z dne 12.6.2003 vročilo neposredno toženi stranki, ne pa njenemu pooblaščencu. V skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP se pisanja stranki, ki ima pooblaščenca, vročajo tako, da se vročijo pooblaščencu. Ravnanje v nasprotju s to določbo pa pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 137. člena ZPP. Navedeno pomeni, da bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana samo, če bi nepravilna vročitev pripravljalne vloge toženi stranki vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Glede na to, da je tožena stranka vlogo tožnika dobila in da s to vlogo tožnik sodišču zgolj sporoča, da tožena stranka ni izpolnila zaveze z zadnje obravnave, da bo zaradi poskusa sporazumne rešitve zadeve tožnika in njegovega pooblaščenca povabila na sejo glavnega odbora, ki je bila sklicana za 2.6.2003 in da je tožnik v tej vlogi tudi dal svojo zadnjo poravnalno ponudbo, vročitev neposredno toženi stranki in ne njenemu pooblaščencu ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Tožnik bi namreč med postopkom poravnalno ponudbo lahko poslal tudi neposredno stranki, brez posredovanja sodišča. Tožena stranka ponudbe očitno ni bila pripravljena sprejeti in ta ponudba tudi v ničemer ni mogla vplivati na odločitev sodišča prve stopnje, zato tudi ni bistveno, da je bila vročena neposredno toženi stranki. Podobno velja tudi za obvestilo sodišču, da tožena stranka tožnika in njegovega pooblaščenca ni povabila na sejo upravnega odbora, saj ta navedba ne vpliva na odločitev o glavni stvari in s tem tudi ne na zakonitost in pravilnost izdane sodbe.

Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana samo v primeru, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem, da je bila vloga, ki na odločitev sodišča sploh ni mogla vplivati, vročena neposredno toženi stranki in ne njenemu pooblaščencu, toženi stranki ni bila kratena možnost obravnavanja pred sodiščem. Substitut pooblaščenca tožene stranke se je naroka udeležil in iz njegovih navedb ne izhaja, da pooblaščenec ni mogel kontaktirati s toženo stranko. Nasprotno, substitut je na naroku za glavno obravnavo dne 7.7.2003 navajal, da mu je pooblaščenec tožene stranke povedal, da bo na narok pristopil nekdo od odgovornih oseb tožene stranke, kar kaže kvečjemu na to, da je pooblaščenec pred narokom kontaktiral s toženo stranko, kar je tudi sicer njegova dolžnost. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podan uveljavljani pritožbeni razlog, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Do povrnitve pritožbenih stroškov pa ni upravičen niti tožnik, saj odgovor na pritožbo ni bil potreben za pravilno odločitev v pritožbenem postopku in zato stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo ni mogoče opredeliti kot potrebne stroške v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.