Jedro

Ker pritožnik na poziv sodišča ni odgovoril in ni predložil zahtevanih listin, je sodišče o predlogu pravilno odločilo brez opravljenega naroka. Sodišče je namreč v skladu z 29. členom ZVEtL-1 dolžno opraviti narok le, kadar bi bilo to po njegovem mnenju smotrno. Pritožnik je imel možnost, da odgovori na poziv sodišča, opozorjen pa je bil tudi, da bo v primeru njegove neodzivnosti, sodišče brez naroka, le na podlagi stanja spisa, kot lastnika posameznega dela stavbe določilo zemljiškoknjižnega lastnika, zaradi česar smiselno uveljavljana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Sodišče namreč tudi v postopku po ZVEtL-1, čeprav gre za enostavnejši postopek, ne more vknjižiti lastninske pravice na posameznem delu stavbe brez predloženega pravnega naslova v izvirniku oziroma overjenem prepisu, zgolj na podlagi k pritožbi priložene fotokopije Pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja med pritožnikom in M. T. in na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja med M. T. in S., d. d., iz katere niti ne izhaja, da bi bil podpis prodajalca na pogodbi overjen, ob tem, da je, kot je bilo že pojasnjeno, na predložitev pogodb v izvirniku oz. overjenem prepisu jasno in popolno pozvalo pritožnika že sodišče prve stopnje.

Udeleženec bo svojo morebitno lastninsko pravico še vedno lahko sodno varoval, zato njegova pritožbena navedba, da mu je z izpodbijanim sklepom onemogočeno zavarovanje njegove lastninske pravice kot stvarno pravno najmočnejše pravice, ni neutemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prvotnega predlagatelja M. M. zavrglo, nadaljevalo postopek z nasprotno udeleženko Skupnostjo vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z naslovom Cesta 45, Ljubljana ter z udeleženkami T. T., gospodarsko družbo V., d. o. o., F. F., N. N. in D. D., ter na stavbi z identifikacijsko številko 0000-3001, na naslovu Cesta 45, Ljubljana, ki je povezana z zemljiškimi parcelami številka 1081/2, 1081/8, 1081/9 in 1081/10, vse k. o. 000, vzpostavilo etažno lastnino, kar pomeni, da je določilo posamezne dele stavbe, splošne skupne dele stavbe, navedlo kdo so lastniki posameznih delov stavbe ter odločilo o vknjižbi bremen.

2. Proti odločitvi glede ugotovitve obstoja lastninske pravice posameznega dela stavbe z identifikacijsko številko 0000-3001-9 se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje tretji udeleženec A. A. V pritožbi opozarja, da v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni imel strokovne pravne pomoči, zaradi česar sklepa sodišča z dne 25. 5. 2018 ni zmogel pravilno razumeti, oziroma se ustrezno zavedati pravnih posledic, ki iz njega izhajajo. Meni, da bi moralo sodišče v primeru obstoječega dvoma, kdo je dejanski lastnik posameznega dela stavbe številka 0000-3001-9, razpisati narok, v nasprotnem primeru pa bi bilo dolžno pred sprejemom odločitve, pritožnika ponovno pozvati na dostavo dodatnih listin. Ker tega ni storilo, je pritožnika onemogočilo pri zavarovanju njegove lastninske pravice kot stvarnopravno najmočnejše pravice. Pritožnik zatrjuje, da je posamezni del stavbe številka 0000-3001-9 kupil leta 2006 od svojega pravnega prednika M. T. V ta namen je dne 6. 2. 2006 v notarskem zapisu SV 152/06 sklenil hipotekarno devizno kreditno pogodbo z banko, ter Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavo nepremičnin po 142. člena SPZ. Iz navedenega sporazuma izhaja, da sta izvirnika obeh listin, to je prodajna pogodba med pritožnikom in M. T. ter predhodna pogodba o prodaji in nakupu stanovanja po določilih Stanovanjskega zakona z dne 8. 5. 2001 med M. T. in S., d. d., deponirani pri notarju Š. Š. do prejema izbrisnega dovoljenja upnika (banka) po poplačilu celotnega kredita, skupaj z vsemi obrestmi in stroški. Pritožba meni, da bi moralo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti vpogledati v javno objavljene podatke Uradnega lista RS v zvezi s konkretnim posameznim delom stavbe, o katerem je vsebinsko odločalo. Posledično sodišče tudi ni odločilo o izvedbeni pravici pritožnikovega upnika. Pritožnik s predloženo pogodbo med S., d. d., in pravnim prednikom M. T. z dne 8. 5. 2001 ni razpolagal, saj je bila le ta v izvirniku deponirana pri notarju Š. Š.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je glede na v spis predložene listine s stopnjo verjetnosti pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče sledi popolnim razlogom izpodbijanega sklepa in kot pravilne sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

5. Kot izhaja iz listin v spisu, je pritožnik na posameznem delu stavbe št. 0000-3001-9 uveljavljal pridobitev lastninske pravice. Iz njegove izjave (list. št. 24) izhaja, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine na stanovanju št. 509. Pritožnik je navedeni izjavi priložil kupoprodajno pogodbo za sporno stanovanje, ki jo je sklenil z M. T., ki ni zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, t. j. zemljiških parcel, na katerih obravnavana stavba stoji. Poleg tega je bil predloženi izvod pogodbe brez potrdila o plačilu davka na promet nepremičnin in brez overjenega podpisa prodajalca. Sodišče prve stopnje je zato pritožnika s sklepom z dne 25. 5. 2018 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema sklepa predloži izvirnik pogodbe z dne 11. 5. 2001, sklenjene med S., d. d. in M. T., in izvirnik pogodbe z dne 14. 2. 2006, sklenjene med njim in M. T., s potrdilom o odmeri davka (izvod na katerem je podpis prodajalca overjen). V obrazložitvi sklepa je prvo sodišče vsebinsko vzorno, jasno in razumljivo pritožniku pojasnilo, katere listine in tudi zakaj oziroma na kakšni podlagi jih mora predložiti. Pri tem ga je tudi opozorilo, da v primeru, če v postavljenem roku izvirnika zahtevanega pravnega naslova ne more predložiti, ker se je ta izgubil ali je bil uničen, naj v postavljenem roku predlaga vzpostavitev pravnega naslova. Prav tako mu je pojasnilo, da morajo biti konstitutivne listine, s katerimi se ustanavlja, spreminja ali preneha pravno razmerje, predložene v overjenem prepisu izvirnika po predpisih Zakona o notariatu. Pritožnika je tudi opozorilo, da mora biti na zasebni listini, kot je na primer kupoprodajna pogodba, podpis vseh, katerih pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha, overjen. Nenazadnje pa je pritožnika še opozorilo, da se v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi le izjemoma, kar pomeni, da bo v primeru nepredložitve vseh potrebnih izvirnikov pravnih naslovov, sodišče ugotovilo, da udeleženci upravičenja do pridobitve lastninske pravice na zatrjevanjem posameznem delu stavbe ne izkazujejo in kot lastnika določilo trenutnega zemljiškoknjižnega lastnika.

6. Ker pritožnik na poziv sodišča ni odgovoril in ni predložil zahtevanih listin, je sodišče o predlogu pravilno odločilo brez opravljenega naroka. Sodišče je namreč v skladu z 29. členom ZVEtL-1 dolžno opraviti narok le, kadar bi bilo to po njegovem mnenju smotrno. Pritožnik je imel možnost, da odgovori na poziv sodišča, opozorjen pa je bil tudi, da bo v primeru njegove neodzivnosti, sodišče brez naroka, le na podlagi stanja spisa, kot lastnika posameznega dela stavbe določilo zemljiškoknjižnega lastnika, zaradi česar smiselno uveljavljana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Sodišče prve stopnje je ustrezno izpolnilo svojo dolžnost pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti na podlagi 12. člena ZVEtL-1. Ni pa bilo dolžno, kot to zmotno meni pritožba, vpogledati v javno objavljene podatke Uradnega lista RS glede izvedenih pravic pritožnikovega upnika, saj pritožnik o izvedeni pravici pritožnikovega upnika prvega sodišča ni obvestil. 8. Pritožnik šele v pritožbi prvič navaja, da sta Pogodba o prodaji in nakupu stanovanja po določilih Stanovanjskega zakona z dne 8. 5. 2001, sklenjena med M. T. in S., d. d., ter Prodajna pogodbo z dne 16. 2. 2006, sklenjena med pritožnikom in M. T., na podlagi 2. člena Sporazuma o zavarovanja denarne terjatve z zastavo nepremičnin z dne 16. 2. 2006, deponirani pri notarju Š. Š., pri tem pa pritožnik ne pojasni, zakaj, kljub vedenju, da sta izvirnika obeh pogodb deponirana pri notarju Š. Š., o navedenem dejstvu ni obvestil prvo sodišče. Pritožnik izvirnikov navedenih pogodb oziroma overjenih prepisov izvirnikov ali vsaj potrdila notarja, da navedeni pogodbi ustrezata popolnomu pravnemu naslovu za vpis lastninske pravice na pritožnika v zemljiško knjigo, ni predložil sodišču niti v pritožbenem postopku, kar pritožniku ne bi smelo predstavljati večje ovire, saj se sedež notarja Š. Š. nahaja na območju prebivališča oziroma sedeža tako pritožnika, kot tudi njegovega pooblaščenca. Sodišče namreč tudi v postopku po ZVEtL-1, čeprav gre za enostavnejši postopek, ne more vknjižiti lastninske pravice na posameznem delu stavbe brez predloženega pravnega naslova v izvirniku oziroma overjenem prepisu, zgolj na podlagi k pritožbi priložene fotokopije Pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja med pritožnikom in M. T. in na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja med M. T. in S., d. d., iz katere niti ne izhaja, da bi bil podpis prodajalca na pogodbi overjen, ob tem, da je, kot je bilo že pojasnjeno, na predložitev pogodb v izvirniku oz. overjenem prepisu jasno in popolno pozvalo pritožnika že sodišče prve stopnje. Zato je sodišče prve stopnje moralo z namenom, da se lahko dokonča vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z identifikacijsko številko 0000-3001, uporabiti določbo prvega odstavka 31. člena ZVEtL-1 in na posameznem delu stavbe z identifikacijsko številko 0000-3001-9 ugotoviti lastninsko pravico dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika.

9. Udeleženec bo svojo morebitno lastninsko pravico še vedno lahko sodno varoval, zato njegova pritožbena navedba, da mu je z izpodbijanim sklepom onemogočeno zavarovanje njegove lastninske pravice kot stvarno pravno najmočnejše pravice, ni neutemeljena.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 3. členom ZVEtL-1 pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka, saj pritožnik s pritožbo ni uspel. 1 V nadaljevanju ZPP.