Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Članstvo lovske družine, uresničevanje ustavne pravice do združevanja, sodno varstvo.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožbo zavrglo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da ni podana sodna pristojnost, ker Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/2004) ne vsebuje več določbe, ki bi občanu dajala pravico do sodnega varstva v primeru zavrnitve njegovega sprejema v članstvo lovske družine.
Zoper tak sklep se pritožuje tožnik in navaja, da je v tožbi navedel kršitve njegovih ustavnih in drugih pravic, izhajajočih iz Zakona o divjadi in lovu, Zakona o društvih ter Pravil Lovske družine Č.. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je "državljanu, ki mu je zavrnjen sprejem v članstvo društva, s tem odvzeta pravica do sodnega varstva". Sodna praksa istega sodišča pa je v primeru enakih tožb bistveno različna. Sklicuje se tudi na sklep VS RS (sklep I UP 19/2001), ki ga prilaga k pritožbi. Meni, da njegova želja do članstva v Lovski družini Č. ni v ničemer v nasprotju z uv. omenjenimi zakoni ter Pravili Lovske družine Č.. Izpodbijani sklep mu negira pravico do zaščite temeljnih pravic in svoboščin (pravica do sodnega varstva, pravica do obrambe,...). Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov je občni zbor tožene stranke 2.4.2005 sprejel sklep, da se tožnika ne sprejme v članstvo lovske družine. Res Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLOV-1, Ur. l. RS, št. 16/2004, ki je stopil v veljavo 20.5.2004 ), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ne vsebuje več določbe kot prej veljavni Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD, Ur. l. SRS, št. 25/76 s spremembami), ki je v 59. čl. določal sodno varstvo občana, ki mu je lovska družina zavrnila sprejem v članstvo. Vendar je treba upoštevati, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji (1. odst. 5. čl. Zakona o društvih (ZDru, Ur. l. RS, št. 60/95 s spremembami). Gre za uresničevanje ustavne pravice do združevanja (2. odst. 42. čl. Ustave RS), s katero je tesno povezano tudi vprašanje (neprostovoljnega) prenehanja članstva v društvu. Gre torej za ustavno pravico, ki nedvomno uživa sodno varstvo (23. čl. Ustave RS). Nasprotno stališče prvostopenjskega sodišča bi lahko pripeljalo do samovolje v zvezi z včlanjevanjem v društvo, kar pa nedvomno ni namen citiranega zakonskega določila Zakona o društvih, na katerega se tožnik v pritožbi tudi sklicuje. Gre torej za spor iz drugih civilnopravnih razmerij iz 1. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), o katerih se odloča v pravdnem postopku (načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, 16.6.1999). Glede na vse navedeno izpodbijana odločitev ni pravilna, pritožba pa utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. tč. 365. čl. ZPP).