Jedro

Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa B., d.o.o., matična številka ..., iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga je vložil predlagatelj M.J. 2. Predlagatelj je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, da pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek oziroma izpodbijani sklep spremeni tako, da začne postopek izbrisa subjekta vpisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj predlagal začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa B., d.o.o. (subjekt vpisa) s trditvami, da obstaja razlog za začetek postopka izbrisa po 2. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Trdil je, da je lastnik nepremičnine na naslovu ..., do ½, ter da s subjektom vpisa, ki ima na tem naslovu poslovni naslov, nikoli ni sklenil najemne pogodbe ali dal soglasja za poslovanje.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog z utemeljitvijo, da je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa M. G. solastnica do ½ nepremičnine na naslovu, kjer ima subjekt vpisa prijavljen poslovni naslov in ki je hkrati tudi v solasti predlagatelja. Zato ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov. S takšnimi zaključki prvostopenjskega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

6. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (1. odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). V tem obsegu lahko vsak solastnik dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov (3. odstavek 66. člena SPZ).

7. V danem primeru torej ne gre za situacijo, obravnavano v 67. členu SPZ, saj se le-ta nanaša na upravljanje s stvarjo kot celoto v okviru doseganja njenega namena. Pritožnik se torej neutemeljeno sklicuje na določbe navedenega člena.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, ZSreg), ko je pred tem ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 19. členom ZSreg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).