Jedro

Gospodarska družba se ukvarja s pridobitno dejavnostjo in v njeno prosto presojo sodi odločitev o tem, kako se bo za to organizirala, kako bo dejavnost opravljala, kakšna bo njena poslovna politika in kakšne rezultate pričakuje. Na takih povsem poslovnih odločitvah temelji tudi odločitev o notranji organizaciji delovnih mest ter o zahtevah in pričakovanjih do delavcev, ki bodo na ta delovna mesta razporejeni. Presoja o tem, da bodo ugotovljene težave v neki poslovni enoti lahko odpravljene tako, da se imenuje nov vodja - torej za organizacijo dela in poslovanja odgovorni delavec - sodi v okvir nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o razporeditvi tožnika z delovnega mesta vodje poslovne enote B. na delovno mesto vodje oddelka v L. Posledično je zavrnilo tudi zahtevke za plačilo razlik v plači. Ugotovilo je, da bil podan zakonit razlog za razporeditev tožnika v skladu z drugim odstavkom 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR), to je nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela v poslovni enoti B. Tožena stranka je slabe razmere v poslovni enoti lahko izboljšala oziroma večji del pomanjkljivosti odpravila le s razporeditvijo tožnika in postavitvijo novega vodje poslovne enote. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in na katerem tudi uspešno dela.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Navaja še, da kadar delodajalec objektivno ugotovi, da bo delovni proces nemoteno potekal s razporeditvijo delavca na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, je razporeditev zakonita. Odločitev o uvedbi disciplinskega postopka je na strani delodajalca in po zakonu ni obvezna. Ker tožnik ni bil razporejen zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, je neutemeljeno sklicevanje na to, da bi morala tožena stranka izvesti postopek po 18. členu ZTPDR in 23. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)).

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo "iz vseh revizijskih razlogov", pri čemer v obrazložitvi revizije izrecno navede le zmotno uporabo materialnega prava in s tem povezano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je bil razlog za razporeditev očitano neustrezno oziroma slabo delo. V takem primeru pa ne gre za razporeditev zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, temveč je predpisan poseben postopek v 18. členu ZTPDR in 23. členu ZDR (1990), na podlagi katerega je mogoče delavca razporediti na drugo delovno mesto. Kolikor bi tožena stranka menila, da je tožnik kršil delovne obveznosti, bi zoper njega lahko sprožila disciplinski postopek. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava tudi niso bila ugotovljena vsa pomembna dejstva. Tožnik je predlagal izvedbo dokazov o tem, da so se po njegovi razporeditvi poslovni rezultati poslovne enote B. zgolj poslabšali. Sodišče dokazov o tem ni izvajalo in sodba v tem delu nima obrazložitve.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijsko sodišče je pri presoji izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in presojalo sodišče druge stopnje.

Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Okoliščine o tem, kakšni so bili poslovni rezultati poslovne enote B. po razporeditvi tožnika v L.(in posredno vprašanje, ali so bili slabši zaradi te razporeditvi ali zaradi česa drugega), za odločitev niso odločilne. Za odločitev o zakonitosti razporeditve je pomembno le, ali je obstajal zakonit razlog za razporeditev. O tem pa izpodbijana sodba ima razloge in jo je mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik glede na svoje vodenje in organizacijo poslovne enote, ni več užival zaupanja ne s strani podrejenih delavcev ne s strani nadrejene uprave, do težav pa je prihajalo tudi pri sodelovanju s poslovnimi partnerji. Ugotovitev, da je bil "vzrok" težav v poslovni enoti predvsem tožnik zaradi svojega načina vodenja in osebnih okoliščin (uživanje alkohola, pogosta odsotnost z delovnega mesta) je utemeljevalo ustrezno ravnanje tožene stranke.

Res je, da ima delodajalec v takih primerih na voljo več možnih postopkov. Ko se za enega od njih - ki je po njegovi presoji najprimernejši - odloči, mora izbrani postopek izpeljati na predpisan način. V obravnavi zadevi pa je predmet revizijske presoje vprašanje, ali je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje, izbrala pravi postopek. Dejstvo, da je delovno mesto, na katerega je bil tožnik razporejen, ustrezno, ni bilo sporno ne v sodnem postopku ne v reviziji.

Po presoji revizijskega sodišča bi tožena stranka glede na ugotovljene vzroke za težave v poslovni enoti B. in vlogo tožnika pri tem, lahko izvedla kateregakoli od postopkov, omenjenih v izpodbijani sodbi in reviziji: disciplinski postopek, postopek ugotavljanja sposobnosti za opravljanje dela oziroma zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela in postopek razporeditve na drugo delovno mesto. Gospodarska družba se ukvarja s pridobitno dejavnostjo in v njeno prosto presojo sodi odločitev o tem, kako se bo za to organizirala, kako bo dejavnost opravljala, kakšna bo njena poslovna politika in kakšne rezultate pričakuje. Na takih povsem poslovnih odločitvah temelji tudi odločitev o notranji organizaciji delovnih mest ter o zahtevah in pričakovanjih do delavcev, ki bodo na ta delovna mesta razporejeni. Presoja o tem, da bodo ugotovljene težave v neki poslovni enoti lahko odpravljene tako, da se imenuje nov vodja - torej za organizacijo dela in poslovanja odgovorni delavec - sodi v okvir nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela. Zato je v obravnavanem primeru izkazan obstoj zakonitega razloga za razporeditev tožnika in se toženi stranki z drugimi postopki ni bilo treba ukvarjati.

Zakon ne predpisuje obveznih postopkov, ki bi jih bil delodajalec dolžan izvesti. Če neko dejansko (ne)ravnanje delavca omogoča izvedbo različnih postopkov, lahko delodajalec izbere katerikoli postopek, ki ga je glede na dejanske okoliščine posameznega primera mogoče zakonito izvesti. Delavec je pri tem v zadostni meri varovan s tem, da mu je zagotovljeno varstvo pravic, v katerem lahko uveljavlja (tudi pred sodiščem v delovnem sporu), da delodajalec ni izbral pravega postopka. Pravega v tem smislu, da na primer za razporeditev niso izkazani z zakonom predpisani razlogi.

Ker glede na navedeno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je bilo revizijo treba zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).