Jedro

V skladu z določbo 138. člena ZD izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva le razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Razveljavitev lahko ob navajanju teh razlogov uveljavlja le s posebno tožbo in ne v okviru zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje za dediča po pokojni na podlagi zakona razglasilo zapustničinega sina do 1/1 zapuščine, ki jo sestavljajo sredstva na TRR pri PBS Poštni banki Slovenije d.d. v znesku 1.526,39 EUR. Ugotovilo je, da se je zapustničin sin dedovanju odpovedal, pa tudi, da je zapuščina prezadolžena in se zato taksa za sklep o dedovanju ne odmeri.

Navedeno odločitev s pravočasno, z laično pritožbo graja zapustničin sin. Navaja, da si je premislil glede podane dedne izjave o odpovedi dedovanju, saj je ugotovil, da bo del pogrebnih stroškov povrnjen in bo tako ostalo nekaj čiste vrednosti zapuščine, ki mu glede na skrb za pokojno mater in glede na to da ni prejel niti nujnega deleža, pripada. Vsebinsko smiselno se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa o dedovanju v smeri razglasitve obeh zapustničinih sinov za dediča. Pritožba je bila posredovana v odgovor, a ga ni podal. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa o dedovanju v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. člen Zakona o dedovanju – ZD), ki ni pokazal kršitev.

Pregled zadeve pokaže, da je zapustnica umrla kot vdova in da ni naredila oporoke. Nastopilo je dedovanje po zakonu, po katerem v okviru prvega dednega reda (11. člen ZD) prideta v poštev kot dediča zapustničina sinova in . Oba je sodišče prve stopnje povabilo na narok zapuščinske obravnave, ki se je vršil dne 02.06.2008, kjer sta po predhodnem pravnem pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavila; F.K., da se priglaša k dedovanju in R.K., da se dedovanju odpoveduje. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno za dediča zapuščine, ki jo predstavljajo denarna sredstva na TRR pri Poštni banki PBS d.d. razglasilo le, ki se je priglasil k dedovanju. Pravilnosti takšne odločitve dejstvo „da si je pritožnik sedaj premislil in se priglasil k dedovanju“, ne spremeni.

V skladu z določbo 138. člena ZD izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva le razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Razveljavitev lahko ob navajanju teh razlogov uveljavlja le s posebno tožbo in ne v okviru zapuščinskega postopka. Ob tem, ko pritožnik ni navedel niti razloga, ki bi lahko pripeljal do razveljavitve dedne izjave, niti razveljavitve ni uveljavljal s posebno tožbo, s pritožbo, v kateri napada prvostopenjsko odločitev, ki temelji na njegovi izjavi nepreklicne narave, o posledicah katere je bil seznanjen (zapisnik z zapuščinske obravnave dne 02.06.2008), ne more uspeti.

Navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 163. člen ZD).