Jedro

Ustno dopolnjevanje pisnega izvedenskega mnenja pomeni izvedbo (enotnega) dokaza z izvedencem. Zato tudi stroški v zvezi z dopolnitvijo predstavljajo stroške izvedbe dokazovanja z izvedencem, ki so jih dolžni (po določbi drugega odstavka 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) predlagatelji plačati po enakih delih. Kadar je tak postopek izveden v skupnem interesu udeležencev - staršev oziroma v interesu največje koristi otrok, kot je to v predmetnem postopku, sodna praksa uveljavlja načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena za izvedbo dokaza, če je njihova izvedba pogojevana z nastalimi stroški.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi pod točko III. izreka potrdi.

II. Nasprotni udeleženec in predlagatelj sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo: - pod točko I izreka sodni izvedenki klinične psihologije dr. A. A. za opravljeno ustno dopolnilno izvedensko mnenje odmerilo nagrado in stroške v znesku 2.005,68 EUR; - pod točko II izreka ugotovilo, da sodna izvedenka ni zavezanka za DDV; - pod točko III izreka predlagateljici (in nasprotni udeleženki - v nadaljevanju: predlagateljica) B. B. naložilo, da v 15 dneh doplača predujem za izvedbo dokaza z izvedenko v višini 537,03 EUR na transakcijski račun sodišča, sicer bo sodišče te stroške prisilno izterjalo; - pod točko IV izreka nasprotnemu udeležencu (in predlagatelju - v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) C. C. naložilo, da v 15 dneh doplača predujem z izvedbo dokaza z izvedenko v višini 537,03 EUR na transakcijski račun sodišča, sicer bo sodišče te stroške prisilno izterjalo; - pod točko V izreka finančno računovodski službi naložilo, da celotno plačilo izvrši na transakcijski račun sodne izvedenke v 45-dneh od izdaje sklepa.

2. Predlagateljica je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko III izreka. V pritožbi je uveljavljala pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki III izreka spremeni tako, da se v njej odmerjeni znesek naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu C. C. V pritožbi je navajala, da sta izvedbo dokaza z izvedenko predlagala oba udeleženca, vendar pa je pisno izvedeniško mnenje izvedenke predlagateljica sprejela in nanj ni imela pripomb. Nanj je podal številne pripombe in zahteval, da izvedenka odgovori še na številna dodatna nebistvena vprašanja, nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec pa je tudi izrecno zahteval neposredno zaslišanje izvedenke. Zato meni, da ni dolžna trpeti polovice stroškov in nagrade izvedenke za dopolnilno izvedeniško mnenje, saj so ti nastali z dopolnilnim mnenjem, ki je bilo zgolj v interesu nasprotnega udeleženca.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, da so pritožbene trditve predlagateljice neutemeljene. Dokaz z izvedencem sta predlagala oba udeleženca, pripombe stranke na izvedeniško mnenje in zahteva za dopolnitev izvedeniškega mnenja ali za neposredno zaslišanje izvedenca pa ne pomenijo dokazne pobude. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je vsakemu od udeležencev naložilo v plačilo ½ stroškov izvedbe tega dokaza, pravilna. Ker je pritožba predlagateljice neutemeljena in namenjena zgolj zavlačevanju postopka, je nasprotni udeleženec predlagal, da se njegovi stroški vloženega odgovora na pritožbo kot krivdni stroški naložijo v plačilo predlagateljici.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev, da je predlagateljica dolžna plačati ½ stroškov in nagrade za izvedenkino ustno dopolnilno izvedeniško mnenje, sprejelo na podlagi ugotovitve, da sta izvedbo dokaza z izvedenko predlagala oba udeleženca, zaradi enotnosti dokaza z izvedencem pa sta, glede na določilo drugega odstavka 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, kot predlagatelja v enakih delih, to je vsak do ½, dolžna položiti oziroma plačati tudi stroške takšne ustne dopolnitve izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je ob tem v skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse1 pravilno pojasnilo, da tudi ustno dopolnjevanje pisnega že izdelanega izvedeniškega mnenja izvedenca pomeni izvedbo (enotnega) dokaza z izvedencem. Tako tudi stroški v zvezi z njegovo takšno dopolnitvijo predstavljajo stroške izvedbe dokazovanja z izvedencem, ki so jih dolžni (po določbi drugega odstavka 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) predlagatelji plačati po enakih delih. Pravilnost takšne odločitve pa potrjujejo tudi drugi razlogi. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v nepravdnem postopku za varstvo koristi otrok. Za tovrstne postopke pa ZNP-1 v 101. členu izrecno določa, da o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Nobenega razumnega razloga ni zato, da bi se to pravilo upoštevalo le na koncu postopka pri izdaji končne odločbe, ne pa že tudi med samim postopkom pri izvajanju dokazov2. Kadar je tak postopek izveden v skupnem interesu udeležencev - staršev oziroma v interesu največje koristi otrok, kot je to v predmetnem postopku, sodna praksa uveljavlja načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena za izvedbo dokaza, če je njihova izvedba pogojevana z nastalimi stroški3. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, s katero je pritožnici tako naložilo v plačilo polovico stroškov in nagrade izvedenke za dopolnilno izvedeniško mnenje, je tako pravilna tudi iz teh razlogov.

6. Pritožbene trditve pritožnice se tako izkažejo kot neutemeljene. Ker se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Nasprotni udeleženec pavšalnih trditev o pritožničinem zavlačevalnem namenu vložene pritožbe ni z ničemer konkretiziral oziroma utemeljil. Iz samih okoliščin vložene pritožbe in njene vsebine pa takšen namen ne izhaja. Zato je o priglašenih stroških odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče glede na namen predmetnega postopka zaključilo, da te nosi nasprotni udeleženec sam (101. člen ZNP-1).

1 Primerjaj VSL II Cp 256/2019, VSL I Cp 1584/2022, VSL IV Cp 3010/2012 in druge. 2 Primerjaj VSL IV Cp 1108/2018, Tjaša Ivanc, razširjena uvodna pojasnila Zakona o nepravdnem postopku, GV Založba, Ljubljana 2020, stran 137). 3 Primerjaj VSL IV Cp 184/2017, VSL IV Cp 1238/2012).