Jedro

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je razsodilo, da je toženka dolžna izprazniti stanovanje št. 2 v večstanovanjski stavbi, skupaj s shrambo in parkirnim prostorom, ter poslovni prostor površine 20 kvadratnih metrov, vse na naslovu B., ter vse skupaj prosto stvari in oseb izročiti tožnici (I. točka izreka sodbe). Toženki je še naložilo, da je dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 413,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da pritožbi ponovno prilaga dokazila o njeni nepremičnini. Pred leti jo je ravno v času njene odsotnosti iskala popisovalka v zvezi s stanovanjem. Ko se je oglasila pri njej ni hotela popisati njene nepremičnine, prav tako pa ji ni hotela izročiti listin, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Potem, ko je dobila odvetnika je ugotovila, da bo morala iti v Ljubljano na Geodetsko upravo RS, kjer je potem uredila zadevo. To se lahko preveri tudi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je zadevo urejala pravna služba podjetja M. Po ureditvi v Ljubljani je družba S. iz Š. odkupila objekt, nato se je pripojila družbi G., lastništvo pa se je preneslo na takratno delniško družbo. Potem se je kot lastnik pojavil C. d.o.o., vendar pa to niso bili čisti posli. Svojega dela ne misli prodati.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da toženka ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ).

6. Toženka se v pritožbi ponovno sklicuje na posamezne listine Geodetske uprave RS, ki naj bi dokazovale njeno lastništvo stanovanja in poslovnega prostora. S tem ne more uspeti, saj potrdila GURS iz zbirk geodetskih podatkov ne predstavljajo dokazov o lastništvu nepremičnin. To velja tudi za izpis seznama nepremičnin iz evidenc GURS (priloga B61). Tudi odločba Finančne uprave RS o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (priloga B60), izdana toženki kot zavezanki, ne dokazuje zatrjevanega toženkinega lastništva na sporni nepremičnini.

7. Iz pritožbenih navedb izhaja, da toženka ne razpolaga z nobeno pogodbo ali kakšno drugo listino, ki bi izkazovala njeno upravičenost do posesti tožničine nepremičnine. Smiselno je mogoče razumeti pritožbene navedbe tudi v smeri, da naj bi tožnica ne pridobila lastništva nepremičnine na zakonit način, vendar pa tudi ta trditev ne predstavlja relevantnega ugovora v pomenu 93. člena SPZ. Toženka v postopku ni dokazala trditve, da naj bi bila sporna nepremičnina njena last oziroma da bi bila upravičena do njene posesti.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).