8. 5. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Teute Radoševič Brumec, Ljubljana, na seji 8. maja 2018

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 93. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki ureja vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, in sicer tako, da določa, če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, da se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Pobudnica določbo izpodbija v delu, ki določa, da se s plačanimi zneski poplačajo "po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka". S tem, ko naj bi ji izpodbijana ureditev ne dopuščala, da bi s plačilom poravnala davčno obveznost, ki jo želi sama plačati, ko naj bi ji ureditev torej preprečevala, da sama določi vrstni red plačila svojih obveznosti, naj bi ji omejevala svobodo razpolaganja s svojim premoženjem. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s 33. členom Ustave.

2.Pobudnica navaja, da ji je davčni organ z odločbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2016 v višini 29 EUR. Znesek naj bi poravnala in v plačilnem instrumentu (položnici) izrecno navedla, da plačuje NUSZ za leto 2016 po prejeti odločbi. Enako odločbo naj bi ji davčni organ vročil ponovno z osebno vročitvijo in ponovno zahteval, da jo plača. Na odločbo naj bi se pritožila, pritožbeni organ pa naj bi ji v obrazložitvi svoje odločbe pojasnil, da je skladno s 93. členom ZDavP-2 s svojim plačilom poravnala dolg iz preteklih let. Pobudnica navaja, da upravnega spora zoper odločbo ni sprožila. Prav tako trdi, da NUSZ za 2016 po ponovno vročeni odločbi ni plačala, ko pa je prejela odločbo o odmeri NUSZ za leto 2017, je to obveznost poravnala, vendar ne ve, ali je s tem plačilom poravnala NUSZ za 2017 ali kakšno od svojih starejših obveznosti.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana ureditev ne učinkuje neposredno. Če davčni zavezanec, ki ima več dospelih istovrstnih davčnih obveznosti, plača zgolj eno od teh in na plačilnem instrumentu izrecno opredeli, katero plačuje, davčni organ pa na podlagi prvega odstavka 93. člena ZDavP-2 šteje, da je davčni zavezanec s tem plačilom poravnaval neko drugo obveznost, to posledično pomeni, da davčna obveznost, ki jo je določil davčni zavezanec v plačilnem instrumentu, ni bila plačana. V takšnih primerih je davčni organ dolžan sprožiti postopek prisilne izterjave neplačane obveznosti. ZDavP-2 v 143. členu določa, da davčni organ začne izvršbo, če davek ni plačan v rokih. Izdati bo moral sklep o izvršbi, v izreku katerega mora po 151. členu ZDavP-2 navesti tudi izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Zoper sklep o izvršbi se davčni zavezanec lahko pritoži (157. člen ZDavP-2). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica