14.5.1997
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletne Teje Drčar iz Ljubljane, ki jo zastopa zakonita zastopnica Milena Drčar iz Ljubljane, na seji dne 14. maja 1997
s k l e n i l o :
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 23. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 32/93 - odl.US, 31/94 in 43/95, odl. US) in 14. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94) se zavrne.
1.Pobudnica navaja, da je bila njena mati, ki jo v tem postopku zastopa kot zakonita zastopnica, do pomladi leta 1994 zaposlena v podjetju Patentcommerce p.o., Ljubljana. Podjetje naj bi imelo visoko vrednost družbenega kapitala, zato naj bi v postopku lastninskega preoblikovanja po metodi interne razdelitve delnic vrednost zbranih lastniških certifikatov zaposlenih delavcev, bivših zaposlenih in upokojencev, znašala le 11 odstotkov vrednosti celotnega družbenega kapitala. V skladu s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP) oziroma 14. členom Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: ZPPLRS) pa naj bi bilo podjetje upravičeno preostanek delnic do 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala na podlagi internega razpisa zamenjati za certifikate ožjih družinskih članov zaposlenih (oziroma jih prenesti na Sklad RS za razvoj), pri tem pa naj bi zakonodajalec onemogočil, da bi lahko za delnice zamenjali certifikate tudi ožji družinski člani bivših zaposlenih delavcev in upokojencev.
Na ta način naj bi zakonodajalec v nasprotju s 14. členom Ustave diskriminiral ožje družinske člane bivših zaposlenih in upokojencev.
2.Pobudnica meni, da so družbeno lastnino v podjetjih, ki se v skladu z zakonom lastninsko preoblikuje ustvarjali zaposleni delavci, predvsem pa bivši zaposleni in upokojenci.
Favoriziranje zaposlenih delavcev je zato po prepričanju pobudnice skrajno krivično in nepošteno in v nasprotju ne le s 14. členom Ustave, pač pa tudi z njenim 2. členom, torej z načeli pravne in socialne države.
3.Pobudnica meni, da ji je zakonodajalec z uzakonitvijo izpodbijanih določb onemogočil zamenjavo certifikata za delnice podjetja, v katerem je bila zaposlena njena mati, zato meni, da za vloženo pobudo izkazuje pravni interes.
4.Pobudnica predlaga, da Ustavno sodišče pobudo sprejme in da ugotovi, da sta tretji odstavek 23. člena ZLPP ter 14. člen ZPPLRS v nasprotju z Ustavo ter da določi, da so v postopku lastninskega preoblikovanja po metodi interne razdelitve ožji družinski člani zaposlenih delavcev v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, izenačeni z ožjimi družinskimi člani bivših zaposlenih in upokojenih delavcev.
5.Državni zbor (v nadaljevanju: DZ) v odgovoru na pobudo pobudnice navaja, da je zakonodajalec pri uzakonitvi lastninjenja družbenega kapitala oziroma privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada upošteval, da so družbeni kapital sooblikovali zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci, in jim je iz tega razloga namenil 20 odstotkov vrednosti celotnega družbenega kapitala. Podjetja, ki v prvem krogu z zbiranjem certifikatov ne dosežejo teh 20 odstotkov, lahko v drugem krogu ponudijo delnice v zameno za lastniške certifikate ožjih družinskih članov zaposlenih. S tako rešitvijo je zakonodajalec želel doseči, da se okrepi delež notranjega lastništva v podjetjih še zaposlenih delavcev in da se s tem poveča gospodarska učinkovitost podjetja. Ker do lastninskega preoblikovanja z družbenim kapitalom v podjetju upravljajo zaposleni, imajo po stališču DZ ti drugačen položaj kot bivši zaposleni in upokojeni delavci. DZ meni, da se z izpodbijanima določbama obeh zakonov v skladu z Ustavo pri pridobivanju lastnine zagotavlja gospodarska in socialna funkcija lastnine, določena v 67. členu Ustave. Izpodbijane določbe po mnenju DZ niso v neskladju ne z 2. in ne s 14. členom Ustave.
6.Smiselno enako, kot to v odgovoru na pobudo navaja DZ, v svojem mnenju navaja Vlada.
7.V zvezi z lastninjenjem družbenega kapitala je zakonodajalec v prvem odstavku 23. člena ZLPP uzakonil, da lahko podjetje, ki se lastninsko preoblikuje po ZLPP, zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem na podlagi predložitve lastniških certifikatov razdeli navadne delnice za 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala, ki ga ugotovi z otvoritveno bilanco. V prvem odstavku 12. člena ZPPLRS pa je zakonodajalec Skladu naložil obveznost, da mora v roku 30 dni po uveljavitvi zakona oziroma v primeru privatizacije pravnih oseb iz druge in tretje alinee 1. člena istega zakona v roku 30 dni od dneva, ko upravni odbor Sklada sprejme sklep o privatizaciji, ponuditi z javno objavo zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem pravne osebe, ki se privatizira, v odkup delnice v višini 20 odstotkov vseh delnic, ki so v lasti Sklada. Z uzakonitvijo interne razdelitve delnic podjetja, ki se lastninsko preoblikuje, je zakonodajalec v korist zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev uzakonil posebno prednostno pravico. V primeru, ko bi podjetje oziroma Sklad tem upravičencem ne mogla razdeliti oziroma za certifikate ne odprodati vseh delnic do vrednosti 20 odstotkov družbenega kapitala, je zakonodajalec predvidel možnost, da podjetje oziroma Sklad preostanek delnic ponudi v odkup ožjim družinskim članom v podjetju zaposlenih delavcev.
8.Podjetjem, ki se lastninsko preoblikujejo po ZLPP, je zakonodajalec na podlagi tretjega odstavka 23. člena omogočil, da se na podlagi lastne presoje odločijo, ali bodo interni krog upravičencev razširila na ožje družinske člane zaposlenih ali pa bodo delnice, preostale po zamenjavi za certifikate zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, prenesla na Sklad. V 14. členu ZPPLRS pa je zakonodajalec Sklad zavezal, da mora ponuditi delnice, ki jih s certifikati ne odkupijo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ožjim družinskim članom zaposlenih.
9.Ustavno načelo enakosti pred zakonom, na katerega se sklicuje pobudnica, zakonodajalcu nalaga, da enaka dejanska stanja uredi enako, različna pa različno. Ustavno sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti zakonodajalčevih razlogov, na podlagi katerih je ena pravna razmerja uredil drugače kot druga. Pri presoji ustavnosti je Ustavno sodišče omejeno le na oceno, ali je zakonodajalec za različno urejanje sploh imel razumne razloge in ali ni bilo njegovo ravnanje arbitrarno. Izpodbijani določbi, s katerima je razširil krog upravičencev do odkupa preostalih delnic, ki jih v postopku interne razdelitve ne odkupijo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, je torej zakonodajalec uzakonil v polju svoje proste presoje. Interesi zaposlenih v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, se lahko bistveno razlikujejo od interesov bivših zaposlenih in upokojencev, zlasti pa je ta različnost interesov očitna med ožjimi družinskimi člani zaposlenih in ožjimi družinskimi člani bivših zaposlenih in upokojencev. Ta različnost interesov in pa omejene možnosti lastninjenja družbenega kapitala po metodi interne razdelitve sta stvarna razloga za različno urejanje pravnega položaja v postopku interne razdelitve delnic ožjih družinskih članov zaposlenih in ožjih družinskih članov bivših zaposlenih ter upokojencev. Ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec za uzakonitev izpodbijanih določb obeh zakonov imel stvarne razloge in da pri tem ni ravnal arbitrarno, zato določbi nista v nasprotju s 14. členom Ustave. Ožji družinski člani bivših zaposlenih in upokojencev lahko lastniške certifikate uporabijo za vse namene, ki jih ZLPP določa v drugem odstavku 31. člena. Navedba pobudnice, da je izključitev ožjih družinskih članov bivših zaposlenih in upokojencev krivična in v nasprotju z načeli pravičnosti po 2. členu Ustave, zato ni utemeljena.
10.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm