Jedro

Sprejemanje literature "Matjažev glas" in njeno razširjanje ne predstavlja podpiranja skupin, ki bi delovale proti državi, saj ni navedeno, kakšna je bila vsebina te literature, še manj pa, kaj naj bi vsebina te literature pomenila v zvezi z opredelitvijo obsojencev glede protidržavnega delovanja, ki se jim očita. Zato tudi ni podano kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.

Kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD je storil, kdor je vedel za pripravljanje ali izvrševanje kakšnega kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona, pa o tem ni obvestil državnih organov. Obsojenec tega, da je prejel en izvod "Matjaževega glasu", ni bil dolžan prijaviti, saj to ni pomenilo storitve kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.1948 se spremeni tako, da se obsojeni I.G., A.S., J.F., A.D. in J.G. iz razloga 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i j o o b t o ž b e , da so v času od novembra 1947 pa do svoje aretacije podpirali organizirane skupine in bande, ki delujejo v inozemstvu proti obstoječi ureditvi v FLRJ z namenom, da bi se z nasiljem zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ s tem, da so prejemali od teh skupin literaturo "Matjažev glas" in to razširjali dalje. Posamezno so izvršili naslednja kazniva dejanja:

1. G.I. je sprejemal od kurirjev bande, ki prihaja v FLRJ, literaturo "Matjažev glas", in sicer sam neposredno ali po P.T.. To literaturo je izročal soobtožencem z nalogo, da jo po prečitanju oddajo naprej. Poleg tega pa je več izvodov "Matjaževega glasu" zapečatil v kuverte, napisal nanje s svojim pisalnim strojem naslove raznih vojaških obveznikov v okolici P., med drugim L.C. in pisma z literaturo oddal na pošto;

2. S.A. je prejel od G.I. najmanj trikrat "Matjažev glas" in en izvod po prečitanju oddal po naročilu G.I. F.J.-ju;

3. F.J. je sprejel od G.I. in S.A. "Matjažev glas" in po prečitanju razširjal vsebino tega dalje in

4. D.A. pa je v novembru 1947 prejel od svojega sorodnika D.A. "Matjažev glas". Literaturo je dal prečitati tudi svoji ženi in vsebino razširjal tudi v Mizarski delavnici P., kjer je bil uslužben;

5. obtoženi G.J. pa je vedel za pripravljanje ali izvršitev teh dejanj iz člena 2. ZKLD, pa o tem ni obvestil državnih organov s tem, da je v januarju 1948 prejel od G.I. en izvod "Matjaževega glasa", s čemer naj bi I.G., A.S., J.F. in D.A. storili kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD, obsojeni J.G. pa kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojencev ter potrebni izdatki in nagrade njihovih zagovornikov bremenijo proračun.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.1948 so bili I.G., A.S., J.F. in A.D. spoznani za krive kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD, J.G. pa kaznivega dejanja po 1. odstavku 8. člena ZKLD. I.G. je sodišče izreklo kazen 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let odvzema političnih pravic ter zaplembo pisalnega stroja. A.S. je bila izrečena kazen 13 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 4 leta odvzema političnih pravic ter zaplembo celotnega premoženja, J.F. je bil obsojen na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 4 leta odvzema političnih pravic, A.D. je bil obsojen na 13 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter na 5 let odvzema političnih pravic, J.G. pa je bil obsojen na 2 leti poboljševalnega dela in 1 leto odvzema političnih pravic.

Zoper takšno sodbo, ki je postala pravnomočna, je vrhovni državni tožilec M.V. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremeni tako, da obsojence oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD je storil tisti storilec kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD, ki je v državi ali zunaj nje organiziral društvo, ki mu je bil cilj izvršiti zločine iz 2. člena navedenega zakona ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ, ali kdor je postal član takega društva ali ga na kakršenkoli način podpiral. Pritrditi je treba stališču vložnika, da je v izreku izpodbijane sodbe navedeno le, da so obsojenci podpirali organizirane skupine in bande, ki delujejo proti obstoječi ureditvi FLRJ, ta trditev pa ni konkretizirana tako, da bi bile te skupine določno navedene in da bi bil definiran njihov obstoj, cilj in dejavnost. Sprejemanje literature "Matjažev glas" in njeno razširjanje ne predstavlja podpiranja skupin, ki bi delovale proti državi, saj ni navedeno, kakšna je bila vsebina te literature, še manj pa, kaj naj bi vsebina te literature pomenila v zvezi z opredelitvijo obsojencev glede protidržavnega delovanja, ki se jim očita.

Kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD je storil, kdor je vedel za pripravljanje ali izvrševanje kakšnega kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona, pa o tem ni obvestil državnih organov. Ravnanje, ki se očita obsojenemu J.G. in je bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD, nima zakonskih znakov tega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja. V opisu ni konkretizirano kakšnega kaznivega dejanja, za katerega je obstajala dolžnost prijave, ni prijavil državnemu organu. Tega, da je prejel en izvod "Matjaževega glasu", ni bil dolžan prijaviti, to ni pomenilo storitve kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD.

Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da dejanja, zaradi katerih so bili obsojeni I.G., A.S., J.F., A.D. in J.G., niso kazniva dejanja in je sodišče prve stopnje z izrekom obsodilnih sodb kršilo kazenski zakon. Vrhovno sodišče je ugotovljeno kršitev kazenskega zakona odpravilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obsojence na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na 1. odstavku 96. člena ZKP.