Jedro

V sklepu s katerim je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine je naveden pravni pouk, iz katerega izhaja, da lahko zavarovanec, ki se s sklepom ne strinja, vloži v 30 dneh od prejema sklepa zahtevo za varstvo pravic pri območni delovni enoti strokovne službe. Tožnica v roku 30 dni od prejema sklepa take zahteve oziroma pritožbe zoper sklep ni vložila. Tožnica je vložila pritožbo po izteku navedenega roka. Tožena stranka jo je zato na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP utemeljeno zavrgla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 31. 8. 2012 in sklep št. ... z dne 30. 3. 2012 ter da se tožnici invalidska pokojnina odmeri v višjem znesku.

Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo. V njej navaja, da jo je razpravljajoča sodnica tako zmedla, da se je strinjala z izpodbijanimi odločbami. Odločbe pa niso pravilne, kajti pokojnina v višini 333,00 EUR je prenizka ter ji ne omogoča preživetje. Sklicuje se na težke socialne razmere.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 31. 8. 2012, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjski sklep št. ... z dne 30. 3. 2012. Tožena stranka je z navedenim sklepom pritožbo tožnice kot prepozno vloženo zavrgla.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je bila tožnici s sklepom št. ... z dne 17. 1. 1992 priznana pravica do invalidske pokojnine od 3. 9. 1991 dalje. 27. 2. 2012 je tožnica zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Menila je namreč, da ji invalidska pokojnina ni bila pravilno odmerjena.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnica zamudila rok, ki je bil določen za vložitev pritožbe. V sklepu z dne 17. 1. 1992, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa je naveden pravni pouk, iz katerega izhaja, da lahko zavarovanec, ki se s sklepom ne strinja, vloži v 30 dneh od prejema sklepa zahtevo za varstvo pravic pri območni delovni enoti strokovne službe. Tožnica v roku 30 dni od prejema sklepa take zahteve oziroma pritožbe zoper sklep ni vložila. Pritožba, vložena pri toženi stranki dne 27. 2. 2012, pa je nedvomno vložena prepozno, torej po izteku prej citiranega roka. Tožena stranka jo je zato utemeljeno na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) zavrgla. Zaradi zavrženja pritožbe ni prišlo do vsebinskega odločanja, kar pomeni, da so za rešitev zadeve pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na višino pokojnine oziroma, da naj bi zaradi ravnanja razpravljajoče sodnice tožnica na glavni obravnavi priznala pravilnost odločb. To niti ne izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.