Jedro

Zaznamba spora v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja ni mogoča, ker v tem postopku ne gre za spor, ampak za ureditev razmerij.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za zaznambo spora pri eni polovici nepremičnine, vl. št. 487 k.o. K. Ugotovilo je, da med udeležencema še ne teče spor o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini in zato ni pogojev za zaznambo spora.

Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu ugodeno. Navaja, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Med udeležencema namreč teče sodni postopek zaradi razdružitve solastnih nepremičnin. Gre torej za sodni postopek. Ta postopek se tiče pridobitve, spremembe ali prenehanja stvarne pravice na nepremičnini v skladu s 44. členom Zakona o zemljiški knjigi.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče razdruži nepremičnine po pravilih civilne delitve, to pa pomeni prenehanje stvarne pravice na nepremičnini. Sodišče prve stopnje preozko razlaga določbo 44. člena Zakona o zemljiški knjigi. Dosedanja ureditev je namreč predvidevala zaznambo spora le v pravdnem postopku in v omejenem krogu dejanskih stanj. Glede na dikcijo 1. odst. 44. člena Zakona o zemljiški knjigi ne more biti dvoma, da je možnost zaznambe spora zdaj razširjena.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa. K tem razlogom pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve še dodaja: Tudi določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki jih citira pritožba, govorijo v členih 44 in 45 o sporu oz. o zaznambi le-tega. Med strankami mora torej iti za spor. O reševanju sporov govori 1. člen Zakona o pravdnem postopku, ki določa pravila postopka za obravnavanje in odločanje v sporih. Vprašanje je torej, ali gre za spor tudi v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja (drugi postopki, ki jih pritožba prav tako omenja, za to zadevo niso bistveni). Določba 1. odst. 1. člena Zakona o nepravdnem postopku ne govori o reševanju sporov, pač pa o obravnavanju zadev.

Gre torej za ureditev določenih razmerij. O sporu v nepravdnem postopku v zvezi z delitvijo stvari in skupnega premoženja je mogoče govoriti le v toliko, v kolikor gre za vprašanje načina delitve. Če gre za spor o velikosti deležev ali za spor o predmetu delitve, je tako ali tako potrebna pravda (primerjaj člen 118 Zakona o nepravdnem postopku). Pritožbene trditve, da gre za spor o prenehanju lastninske pravice zato, ker predlaga predlagatelj civilno delitev, ni mogoče sprejeti. Nepravdno sodišče namreč za razliko od pravdnega ni vezano na predlog oz. zahtevek stranke, ko gre za vprašanje, na kakšen način naj se opravi delitev stvari in skupnega premoženja. Kljub določenemu predlogu sodišče še vedno lahko odloči drugače - da se na primer opravi fizična delitev (člen 122/1 Zakona o nepravdnem postopku). V takem primeru bi torej ne šlo za pridobitev, spremembo ali prenehanje stvarne pravice na nepremičnini. Tako torej v obravnavanem primeru ne gre za spor in tudi pogojev za zaznambo ni.

Sicer pa je tudi vsebina predloga za zaznambo taka, da bi predlog lahko spadal le v pravdo. Zaznamovalo naj bi se, da je sporna predlagateljeva ena polovica nepremičnin. S stališča nasprotne udeleženke je predlagateljeva polovica lahko sporna le tako, da predlagateljica meni, da je njegov delež na nepremičnini drugačen, torej manjši, kar izhaja tudi iz odgovora na predlog. Če pa je tako, gre za spor po čl. 118/3 Zakona o nepravdnem postopku, kar je razlog za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, ne pa za zaznambo spora v nepravdnem postopku.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381 istega zakona ter v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku in čl. 63 Zakona o zemljiški knjigi).