Jedro

V pritožbi se dedič ne more več odpovedati dediščini, ki jo je informiran in opozorjen na nepreklicnost dedne izjave že bil sprejel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju (I.) ugotovilo obseg zapuščine, (II.) razglasilo zakonitega dediča zapustničinega brata A. A. do celote (ker sta se zapustničina otroka ter brat B. B. in polsestra odpovedali dedovanju) (III.) zemljiški knjigo odredilo vpis lastninske pravice na nepremičnem premoženju na dediča. 2. Proti sklepu se pritožuje dedič A. A., ki pravi, da bi se zapuščini rad odpovedal, zato sklep izpodbija v celoti. Navaja, da živi sam in da se komaj preživlja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. 5. Ko je bil pritožnik kot dedič drugega dednega reda poklican k dedovanju, informiran, kaj predstavlja zapuščino, in pozvan, da lahko izjavi, da jo sprejema ali pa, da je ne sprejema, da pa je ta izjava nepreklicna, je dedič zapuščinskemu sodišču prve stopnje pisno izjavil, da navedeno zapuščino sprejema. To je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo že sodišče prve stopnje, česar pritožnik tudi ne zanika.

6. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (1. odst. 133. čl. Zakona o dedovanju; ZD). Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (1. odst. 138. čl. ZD). V pritožbi se zato dedič torej ne more več odpovedati dediščini, ki jo je informiran in opozorjen na nepreklicnost dedne izjave že bil sprejel. 7. Pritožba je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).