Jedro

Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva. Zato se bo član poslovodstva razbremenil odgovornosti za to obveznost, če bo (trdil in) dokazal, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženjske družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nekdanjega poslovodje z dne 14. 10. 2025.

2.Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil nekdanji poslovodja stečajnega dolžnika in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika zoper sklep, s katerim mu je bilo naloženo plačilo predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 evrov, ki jih je založila upnica Republika Slovenija (predlagateljica postopka) zavrnilo z nosilnimi razlogi, da vlagatelj ugovora ni izkazal okoliščin, ki bi ga razbremenile plačila predujma. Ugovorne navedbe, da je dejansko poslovodenje družbe opravljal prokurist, pritožnik pa naj bi bil le nedelujoči oziroma slamnati direktor, je sodišče prve stopnje zavrnilo ter pojasnilo, da je v sodni praksi že zavzeto stališče, da se nedelujoči direktor odgovornosti po 42. členu ZFPPIPP za poslovanje družbe, ki je (ne) vodi, ne more razbremeniti z golim sklicevanjem na navideznost svoje vloge.

5.Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija s ponavljanjem navedb, ki jih je podal že v postopku na prvi stopnji. Dodatno navaja, da razpolaga z dokazi, da je dejansko poslovodenje in odločanje v celoti upravljal prokurist, sam pa je bil izrinjen iz vodenja podjetja. V zvezi s tem ter navedbami, da je prišlo do zlorabe pooblastil s strani prokurista, zaradi česar je bil sam zgolj navidezni direktor, je predlagal zaslišanje prič ter listinske dokaze, za katere je navedel, da bi jih poslal naknadno in na zahtevo sodišča.

6.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (je torej kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se bo član poslovodstva razbremenil odgovornosti za to obveznost, če bo (trdil in) dokazal, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti. O tem sta si pravna teorija in sodna praksa enotni.

7.Posamezni član poslovodstva se v skladu z devetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP torej lahko razbremeni svoje odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja – nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti začetne stroške začetka stečajnega postopka – v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v ugovoru navedeni argumenti pritožnika ne zadoščajo za razbremenitev njegove odgovornosti, tudi sicer pa ugovorne navedbe niso bile v ničemer dokazno podprte. Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnik ne v ugovoru ne v pritožbi ni zatrjeval, da bi vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ne bi mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V postopku na prvi stopnji ni trdil (še manj dokazoval), da je bil iz vodenja podjetja dejansko izrinjen zaradi zlorabe pooblastil s strani prokurista, kot to navaja v pritožbi. Prav tako ni ponudil nobenega dokaza za trditve, da ni imel dostopa do poslovnih računov in računovodskih evidenc. (Podrobnejše) navedbe v zvezi s svojo navidezno funkcijo je podal šele v pritožbi, kar pa je prepozno.

9.Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik z ničemer ni izkazal, da novih navedb in predlaganih dokazov ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Pravica navajanja novot je izjema, ki je dopustna le ob dveh pogojih. Prvi je procesne narave ter od pritožnika terja, da že ob navajanju novih dejstev ter predložitvi novih dokazov obrazloži, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel storiti že prej. Drugi pogoj pa je, da je takšna obrazložitev tudi utemeljena. Pritožnik ničesar od navedenega ni izkazal. Z ničemer namreč ni pojasnil, zakaj možnosti pridobitve dokaznih listin ter zaslišanje prič ni izkoristil že v postopku na prvi stopnji, zato vse, kar navaja v pritožbi, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov, ki jih višje sodišče ne sme upoštevati. Tudi sicer pa je iz podatkov v spisu razvidno, da je stečajni upravitelj pritožnika pozval na primopredajo, a se slednji na prejeti poziv ni odzval, čeprav bi tudi ob tej priložnosti imel možnost predstaviti dejanske okoliščine vodenja družbe. Tega pritožnik ne more sanirati na način, da šele v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga dokaze, ki bi ga morebiti razbremenili odgovornosti.

10.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------

1