Jedro

Tudi če gre za več različnih seznamov izvršilnih naslovov iz naslova neplačanih obveznosti, še ne gre za več pogodb, zato še ne gre za dve terjatvi v smislu določil ZFPPIPP.

Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da jih upravitelj ni razdelil glede na več seznamov izvršilnih naslovov, temveč jih je razdelil na zavarovane in nezavarovane terjatve. To je pomembno le glede razdelitve unovčene stečajne mase in s tem tudi za vrstni red poplačila iz posamezne stečajne mase, ne vpliva pa na število preizkušenih terjatev.

Terjatve delavcev izvirajo iz pogodb o zaposlitvi, torej iz ene same pogodbe, v končnem seznamu preizkušenih terjatev pa jih je upravitelj razvrstil na navadne in prednostne terjatve. V takih primerih ne gre za več terjatev, temveč gre le za razlikovanje glede na vrstni red poplačila terjatev, kar pa ne vpliva na število terjatev v smislu prej navedenih zakonskih določil in določil Pravilnika, saj gre le za podvrste terjatve iz iste pogodbe.

Glede upnika N. d. d. in upnika P. d. d. je bilo dejansko prijavljenih več terjatev, saj gre za terjatve iz različnih pogodb, torej iz več pravnih in dejanskih podlag. V takih primerih ni mogoče upoštevati vseh teh terjatev kot ene terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana 2. točka izreka spremeni tako, da se glasi:

2. Nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev se odmeri v višini: - nadomestilo brez DDV 5.208,50 EUR - 22 % DDV 1.145,87 EUR - nadomestilo z vključenim DDV 6.354,37 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti, (2.) nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev odmerilo v višini 5.445,25 EUR, 22 % DDV v višini 1.197,95 EUR, nadomestilo z vključenim DDV pa v višini 6.643,20 EUR in (3.) odločilo, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upravitelj pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila iz 2. točke izreka, o plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati le število upnikov (34), ne pa število prijavljenih terjatev (55). V skladu z 20. členom ZFPPIPP je treba kot terjatev upnika upoštevati skupni znesek, ki ga prijavi v stečajnem postopku, pa tudi vse podvrste delov terjatve, torej tudi nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice, tako je terjatev pri nekaterih upnikih lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag (kot tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 58/2013 z dne 19.2.2013). Pravilna nagrada brez DDV tako znaša 3.693,30 EUR, kar je potrebno povečati še za DDV.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je bilo prijavljenih 55 terjatev s strani 34 upnikov. Ustrezen judikat bi bil sklep Cst 490/2013. Glede na 6. člen pravilnika se nadomestilo za preizkus terjatev odmeri glede na število pravočasno prijavljenih terjatev, ne pa glede na število upnikov. Na to kaže tudi gramatikalna razlaga 60. člena ZFPPIPP – odločilno je, kakšno pravno in dejansko podlago imajo prijavljene terjatve. O vsaki terjatvi se mora upravitelj namreč izreči. Od njega tudi ni mogoče pričakovati združevanja terjatev, ki bi jih nato deloma priznal, deloma pa prerekal. Več terjatev so prijavili Republika Slovenija, N. d.d., P. d.d. in tudi štirje delavci, pri čemer je upravitelj terjatve ločeno preizkusil ter zaradi transparentnosti ločeno vnesel v seznam. Iz terjatve N. d.d. je jasno razvidno, da je prijavila z isto vlogo 18 terjatev (od točk I do XVIII), od katerih ima vsaka svojo dejansko in pravno podlago, podobno je tudi P. d.d. prijavila terjatve po 4 različnih pogodbah oziroma treh notarskih zapisih.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da je bil predlog upravitelja za izdajo sklepa o odmeri nagrade za preizkus terjatev (PD 129) obrazložen le v toliko, da je upravitelj navedel, da je predložil končni seznam preizkušenih terjatev, predmet preizkusa pa je bilo 55 terjatev. Sodišče prve stopnje je temu predlogu sledilo, šele v odgovoru na pritožbo pa je upravitelj pojasnil, od kod 55 terjatev glede na 34 upnikov. Višje sodišče pri tem ugotavlja, da je upravitelj očitno upošteval, da končni seznam preizkušenih terjatev vsebuje 55 vrstic, kar pomeni, da je pri številu terjatev upravitelj očitno upošteval pri zap. št. prijave 15 2 terjatvi, pri zap. št. prijave 18 je upošteval 14 terjatev, pri zap. št. prijave 19 je upošteval 4 terjatve, pri zap. št. prijav 28, 30, 31 in 32 pa je upoštevalo po dve terjatvi. Glede na navedeno je višje sodišče presojalo upravičenost do uveljavljanja preizkusa več terjatev le pri teh upnikih.

6. Glede na pritožbene trditve za upnika očitno ni sporno, da so terjatve Republike Slovenije navedene pod zap. št. 5, 7 in 15, pri čemer iz končnega seznama preizkušenih terjatev (PD 60) izhaja, da gre za terjatve M., C. in D. Glede navedenih terjatev je tudi jasno, da gre za terjatve iz različne pravne in dejanske podlage. Drugače je glede terjatev Republike Slovenije (Davčni urad Celje), ki sta razdeljeni na zap. št. 15 in 15.1. Tudi če gre za več različnih seznamov izvršilnih naslovov iz naslova neplačanih obveznosti, še ne gre za več pogodb, zato še ne gre za dve terjatvi v smislu določil ZFPPIPP (20. in 60. člen ter 4. odstavek 103. člena ZFPPIPP in 6. člen Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen – Pravilnik), zato ni utemeljena zahteva za plačilo nagrade za preizkus dveh terjatev pod zap. št. 15 in 15.1 (enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 140/2015 z dne 5.3.2015). Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev (PD 50) in končnega seznama preizkušenih terjatev (PD 60) izhaja, da jih upravitelj ni razdelil glede na več seznamov izvršilnih naslovov, temveč jih je razdelil na zavarovane in nezavarovane terjatve. To je pomembno le glede razdelitve unovčene stečajne mase in s tem tudi za vrstni red poplačila iz posamezne stečajne mase, ne vpliva pa na število preizkušenih terjatev. Višje sodišče pri tem še ugotavlja, da upravitelj, čeprav je podal podrobnejše navedbe glede terjatev N. d.d. in P. d.d., glede terjatev R. in razlogov za upoštevanje dveh terjatev pri upniku pod zap. št. 15 niti v odgovoru na pritožbo ni navedel nobenih razlogov, zakaj naj bi šlo za več terjatev.

7. Nadalje naj bi šlo za več terjatev tudi pri štirih delavcih. Višje sodišče ugotavlja, da so tako razdeljene terjatve upnikov pod zap. št. 28, 30, 31 in 32, pa tudi 34. Terjatve delavcev izvirajo iz pogodb o zaposlitvi, torej iz ene same pogodbe, v končnem seznamu preizkušenih terjatev pa jih je upravitelj razvrstil na navadne in prednostne terjatve. V takih primerih ne gre za več terjatev, temveč gre le za razlikovanje glede na vrstni red poplačila terjatev, kar pa ne vpliva na število terjatev v smislu prej navedenih zakonskih določil in določil Pravilnika, saj gre le za podvrste terjatve iz iste pogodbe. Enako je bilo odločeno že v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani Cst 174/2014 z dne 24.4.2014. 8. Glede upnika N. d.d. (zap. št. upnika 18) in upnika P. d.d. (zap. št. upnika 19) je bilo dejansko prijavljenih več terjatev, saj gre za terjatve iz različnih pogodb, torej iz več pravnih in dejanskih podlag. V takih primerih ni mogoče upoštevati vseh teh terjatev kot ene terjatve. Enako je odločeno že v zadevah Višjega sodišča v Ljubljani Cst 140/2015 z dne 5.3.2015 in Cst 474/2014 z dne 4.11.2014 ter Vrhovnega sodišča RS III Ips 49/2014, ki predstavljajo novejšo sodno prakso od sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 58/2013 z dne 19.2.2013, na katerega se sklicuje pritožnik. Vsaka pogodba v teh primerih predstavlja samostojno pravno in dejansko podlago terjatve.

9. Glede upnika N. d.d. upravitelj v odgovoru v pritožbo navaja, da naj bi upnik prijavil 18 terjatev, ki jih je upravitelj tudi ločeno vnesel v seznam. To iz končnega seznama preizkušenih terjatev (PD 60) ne izhaja. Glede tega upnika je upravitelj ločeno navedel 14 terjatev in ne 18. Iz prijave terjatve tega upnika je razvidno, da je šlo dejansko za terjatve po vsaj 14 različnih pogodbah, zato je glede na navedeno pri odmeri nagrade treba upoštevati 14 terjatev, kot jih je očitno uveljavljal upravitelj, in ne le eno, kot to zagovarja pritožnik. Tudi glede terjatev P. d.d. izhaja enako – prijavljene so terjatve po štirih različnih pogodbah, torej gre za preizkus 4 terjatev.

10. Glede na navedeno je treba zaradi različnih pogodb, na katerih temeljijo prijavljene terjatve, poleg nespornih 34 terjatev (glede na število upnikov) pri odmeri nagrade upoštevati glede upnika N. d.d. ne le eno terjatev, temveč gre za 14 terjatev, glede upnika P. pa ne eno terjatev, temveč 4. Skupaj je tako upravitelj preizkusil 50 terjatev. Neutemeljeno pa so bile priznane dodatno 4 terjatve glede delavcev, saj ne gre za samostojne terjatve, temveč se za posamezne dele terjatev delavcev razlikuje le vrstni red poplačila. Prav tako je bila neutemeljeno priznana dodatna terjatev glede upnika pod zap. št. 15. 11. Višina nadomestila za preizkus terjatev je določena v 6. členu Pravilnika (višje sodišče opozarja še na to, da se za obravnavano zadevo glede na čas preizkusa terjatev ne upošteva zadnja sprememba Pravilnika, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje). Ob upoštevanju 50 terjatev se nadomestilo odmeri po postavki II, za 50 preizkušenih terjatev pa to znaša 5.208,50 EUR. 22 % DDV znaša 1.145,87, nadomestilo z vključenim DDV pa 6.354,37 EUR. Zato je višje sodišče izpodbijano 2. točko sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je upravitelju priznalo le ta znesek nadomestila za preizkus terjatev, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.