Jedro

Čeprav opisani stiki potekajo redno, jih je sodišče prve stopnje uredilo še z začasno odredbo, ker se je prepričalo, da je odnos med udeležencema postopka še vedno konflikten. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je začasna odredba nujna zaradi zaščite otroka pred nadaljnjim izpostavljanjem starševskemu konfliktu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe, vloženem dne 2. 3. 2022, delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo naslednjo začasno odredbo: „1. Stiki med mladoletnim A. A., rojenim ... 2016, in nasprotnim udeležencem B. B. začasno potekajo vsak drugi vikend, ko oče mladoletnega otroka v petek popoldne prevzame v vrtcu do torka zjutraj, ko ga pripelje v vrtec, ter po telefonu, na način dogovorjen med udeležencema.

2. Udeleženca C. C. in B. B. sta se dolžna bodisi skupaj, bodisi vsak posebej najkasneje v roku 20 dni od prejema tega sklepa vključiti v program Treninga starševskih veščin ter v družinsko terapijo, namenjeno izboljšanju starševskega odnosa in starševske komunikacije.

V zvezi z naloženo obveznostjo se jima nalaga, da se po pomoč v zvezi z vključitvijo v primeren program obrneta na CSD ter da v roku 25 dni od prejema tega sklepa sodišču posredujeta pisno dokazilo o vključitvi v program in terapijo, prav tako sta dolžna sodišče redno enkrat mesečno, najkasneje do zadnjega dne v mesecu, obvestiti o udeležbi na terapiji oziroma programu in o tem predložiti dokazilo.

3. Za primer kršitve te začasne odredbe se udeležencema določi denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izreklo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo kazen za primer nadaljnjega ravnanja v nasprotju z začasno odredbo.

4. Kar zahteva predlagateljica več ali drugače (glede zaupanja mladoletnegaotroka v varstvo in vzgojo njej, glede ožjega obsega stikov in glede višjedenarne kazni), se zavrne.

5. Ta začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje in velja dopravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. 6. Pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

7. Odločitev o stroških zavarovanja se pridrži za končno odločbo.“

2. Zoper navedeni sklep (v zvezi s 1. točko sklepa) se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Navaja, da se je CSD dne 12. 4. 2022 v dopolnitvi mnenja jasno opredelil, da bi bila omejitev stikov na način, kot to predlaga mati v predlogu za začasno odredbo, upravičena takrat, ko bi bila na strani očeta izkazana ogroženost otroka in bi bila omejitev stikov zaradi zaščite otroka nujno potrebna. CSD nadalje ugotavlja, da teh razlogov ni, zaradi česar ne podpira materinega predloga. Iz dopolnitve mnenja CSD z dne 12. 4. 2022 še izhaja, da bi moral otrok po ločitvi staršev enakovredno ali pa vsaj približno enakovredno preživljati kakovosten čas z obema staršema, saj je namen zagotavljanja stikov zagotoviti čustveno navezanost, povezanost z obema staršema in občutek medsebojne pripadnosti, s tem pa zdrav psihosocialni razvoj otroka. Naslovno sodišče brez tehtnih razlogov ni sledilo mnenju CSD, povsem je spregledalo predlog CSD ter določilo stike, kot se izvajajo v praksi. Sodišče res še ni postavilo izvedenca klinične psihologije, vendar pa ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja (II Ips 682/2007). Sodišče bi moralo obseg stikov ravno zaradi konfliktnega odnosa med staršema določiti po mnenju CSD. Ne glede na to, da se stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnim A. A. v praksi dejansko izvajajo na način, kot jih je s sklepom določilo sodišče v začasni odredbi, pritožnik poudarja, da je pristal na zmanjšan obseg stikov le zato, da bi zaščitil otroka pred pritiski in manipulacijami matere in ker je ocenil, da ima popuščanje željam matere pri takem obsegu stikov, kot se izvajajo sedaj v praksi, prednost pred njegovimi željami, vse izključno zaradi varovanja otroka, ki bi sicer zaradi pritiskov matere padel v čustveno stisko. Dejansko pa se s takim obsegom stikov, ki se izvajajo v praksi od marca, ne strinja in bi si želel z mladoletnim A. A. preživeti več časa, enako željo je izrazil tudi sin.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je v največjo otrokovo korist, da stiki med mld. A. A. in očetom začasno potekajo tako, kot se že izvajajo v praksi, to je vsak drugi vikend od petka popoldan, ko oče prevzame otroka v vrtcu, do torka zjutraj, ko ga odpelje v vrtec, in v obliki telefonskih stikov. Čeprav opisani stiki potekajo redno, jih je sodišče prve stopnje uredilo še z začasno odredbo, ker se je prepričalo, da je odnos med udeležencema postopka še vedno konflikten. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je začasna odredba nujna zaradi zaščite otroka pred nadaljnjim izpostavljanjem starševskemu konfliktu.

6. Pritožnik opozarja na ugotovitev CSD, da bi moral otrok po ločitvi staršev enakovredno ali vsaj približno enakovredno preživljati kakovosten čas svojega življenja z obema staršema, saj je namen zagotavljanja stikov zagotoviti čustveno navezanost, povezano z obema staršema in občutek medsebojne pripadnosti, s tem pa zdrav psihosocialni razvoj otroka. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je praviloma otroku v korist, da ima obsežne in pristne stike s tistim od staršev, pri katerem ne živi. O tem ne more biti dvoma. Vendar pa pritožnik prezre, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom stike le začasno uredilo, in sicer predvsem zato, ker je otrok v stiski zaradi njunega konfliktnega odnosa. S predvidljivostjo stikov se bo ta stiska gotovo omilila. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, začasna odredba ni namenjena popolni, končni ureditvi stikov, ampak preprečitvi ogroženosti otroka in morebitne odtujenosti med nasprotnim udeležencem in otrokom. Z izdano začasno odredbo bo ta cilj dosežen. Določitev bolj enakomernih stikov pa bo stvar nadaljnjega postopka in morebitnega mnenja izvedenca klinične psihologije, pa tudi napredka udeležencev pri reševanju njunega konfliktnega odnosa.

7. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)