Jedro

Stranski intervenient in toženka sta v pogodbenem razmerju, zato je intervencijski interes utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj in pogodbeno razmerje. Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko, s katero je stranski intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani svoje pogodbenice, ki je tožena prav na podlagi te pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na strani tožene stranke dopusti stranska intervencija N. d.d..

II. Tožnica je dolžna stranskemu intervenientu povrniti pritožbene stroške v znesku 93,00 EUR, v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se stranska intervencija N.d.d. na strani tožene stranke ne dopusti.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje stranski intervenient. Zavzema se za dovolitev stranske intervencije in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko tisti, ki izkaže pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je torej, da verjetno izkaže t.i. intervencijski interes. V konkretnem primeru gre za intervencijski spor, saj je tožnica nasprotovala vstopu stranskega intervenienta na strani toženke, ker le-ta naj ne bi izkazal pravnega interesa (200. člen ZPP).

6. Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka vplival na pravni položaj stranskega intervenienta. Prvostopenjsko stališče, da stranski intervenient izkazuje zgolj ekonomski interes, je preozko. Poleg vpliva na višino premije zavarovanja civilne odgovornosti in dolžnost plačila odbitne franšize, je intervenient za sodelovanje v pravdi zainteresiran tudi zaradi tega, ker bi izid pravde vplival na njegov pravni položaj. Stranski intervenient in toženka sta v pogodbenem razmerju, zato je intervencijski interes utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj in pogodbeno razmerje. Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko, s katero je stranski intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani svoje pogodbenice, ki je tožena prav na podlagi te pogodbe.

7. Prav tako pa ima v skladu s 86. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) regresno pravico za povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, kar vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Očitek tožnice, da je v tem trenutku nesmiselno govoriti o tem, ali bi ZZZS dejansko izkoristil pravico do povrnitve škode, je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje ob dovolitvi stranske intervencije upošteva zgolj dejstvo, da stranski intervenient izkaže pravni interes, ki ga materialnopravno ne presoja. Iz enakega razloga je preuranjeno tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da morebiten regres ZZZS ne predstavlja predhodnega vprašanja ter da je pravdno sodišče vezano zgolj na obsodilno kazensko sodbo.

8. Po zgoraj povedanem je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in dovolilo stransko intervencijo (3. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je stranski intervenient s pritožbo uspel, mu je dolžna tožnica povrniti njegove pritožbene stroške, hkrati pa zaradi neuspeha z odgovorom na pritožbo krije tudi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Upravičen je do povračila nagrade za postopek v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi – v nadaljevanju ZOdvT), 20 % DDV-ja v višini 10,00 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT) in sodne takse v znesku 33,00 EUR, kar je skupaj 93,00 EUR.