Jedro

Rok za plačilo predujma, ki ga je določilo sodišče prve stopnje (do

20.04.2005) je sicer sodni rok, ki se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi (drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Vendar pa mora podaljšanje roka stranka predlagati preden se ta rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 640.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila in glede na zavrnjen tožbeni zahtevek tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov tožene stranke v znesku 8.800,00 SIT.

Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga spremembo sodbe tako, da naj zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker da je štelo, da je rok, ki ga je določilo tožeči stranki za založitev predujma 30.000,00 SIT za dopolnitev izvedenskega mnenja, prekluzivni, ta rok pa je sodni in dopušča stranki, da naloženo procesno dejanje opravi tudi po roku, pri čemer je tožeča stranka predujem plačala pred obravnavo

06.06.2005 in bi sodišče prve stopnje moralo slediti njenemu dokaznemu predlogu, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

Uveljavljena procesna kršitev ni podana. V obravnavanem primeru je tožeča stranka predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca v vlogi z dne 17.03.2005 (list. št. 45 do 47). Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 18.03.2005 pozvalo tožečo stranko na plačilo predujma

30.000,00 SIT za dopolnitev izvedenskega mnenja do 20.04.2005 ter jo opozorilo na posledice. Tožeča stranka ni plačala predujma v tem roku, prav tako ni predlagala podaljšanje tega roka, zato je sodišče prve stopnje za 06.06.2005 razpisalo glavno obravnavo. Tožeča stranka je res pred to obravnavo 05.06.2005 plačala predujem, pri čemer je zgolj navedla, "da ga plačuje z malo zakasnitvijo" in ni navedla razloga zakasnitve. Rok za plačilo predujma, ki ga je določilo sodišče prve stopnje (do 20.04.2005) je sicer sodni rok, ki se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi (drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Vendar pa mora podaljšanje roka stranka predlagati preden se ta rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Tožeča stranka tega ni storila. Predujem je plačala šele 03.06.2005, niti ni navedla razloga prekoračitve. Iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje štelo, da je rok za plačilo predujma prekluzivni rok, saj je navedlo, da tožnik ni predlagal podaljšanja sodnega roka za njegovo plačilo, prav tako ni navedel razloga prekoračitve. Uveljavljana bistvena kršitev ni podana, v okviru uradnega preizkusa (člen 350/II ZPP) pa pritožbeno sodišče tudi ne ugotavlja uradno upoštevnih procesnih kršitev.

Sodišče prve stopnje tudi ni nepopolno ugotovilo dejansko stanje oziroma preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi opustitve dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, ker da bi lahko samo ugotovilo, da tožniku pripada zavarovalnina za invalidnost, če bi upoštevalo že podano izvedensko mnenje in tabelo invalidnosti NE-96. Kot izhaja iz razlogov sodbe (ki jih pritožbeno sodišče povzema), sodišče prve stopnje ob povzemanju izvedenskega mnenja zaključuje, da omejeni gibi levega gležnja tožnika v eni smeri ne dosegajo 20 % omejitve normalnega giba sklepa, kar je pogoj za oceno invalidnosti po 7. točki 23. poglavja tabele invalidnosti po NE-96, zato te posledice ne predstavljajo invalidnosti. Iz mnenja izhaja gibljivost gležnja v vse smeri 105 stopinj, normalna vrednost pa je 120 stopinj, kar pomeni skupni deficit 15 stopinj (kar v pritožbi ni sporno) oziroma kar pomeni 87,5 % normalne gibljivosti oziroma deficit 17,5 %, pri čemer izvedenec zgolj pri gibljivosti gležnja pri upogibu levo hrbtno ugotavlja gibljivost do 15 stopinj, normalna pa je 20 stopinj. Tožeča stranka je ravno v tej smeri predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja, ko se je na to sklicevala v vlogi z dne 18.03.2005, ta tožnikov dokaz pa je sodišče prve stopnje utemeljeno opustilo, ko tožeča stranka ni plačala predujma v naloženem roku oziroma pred iztekom roka predlagala njegovega podaljšanja iz upravičenih razlogov. Šele v pritožbi navaja, da predujma ni mogla prej založiti, ker to zanjo predstavlja veliko finančno breme, kar pa predstavlja neupoštevno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, saj ne pojasni, da tega ni mogla navajati in predlagati pravočasno.

Glede na obrazloženo je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, trpi sama svoje pritožbene stroške.