Jedro

Ker je tožniku zavarovalnica že prej delno plačala odškodnino, bi moralo sodišče delna plačila upoštevati pri obračunu odškodnine za vsako posamezno obliko škode. Tak pristop terja pravilna kombinacija načela samostojnosti posameznih oblik nepremoženjske škode in pravila o učinkih delne izpolnitve denarne obveznosti.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, in sicer:

1. v delu, s katerim tožnik izpodbija odločbo o zamudnih obrestih od zneska 6.080.000 SIT za čas od 1.1.2002 do 22.5.2002 ter se sodba pritožbenega sodišča v tem delu delno spremeni tako, da se tožnikovi pritožbi delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede odločbe o zamudnih obrestih delno spremeni tako, da mora tožena stranka tožniku plačati zamudne obresti od zneska 6.080.000 SIT tudi za čas od 1.1.2002 do 22.5.2002, in to v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero,

2. v delu, s katerim tožnik izpodbija zavrnitev glavnice 5.670.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter se sodbi sodišč prve in druge stopnje v tem delu in v odločbi o stroških postopka razveljavita, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V delu, ki se nanaša na odločbo o zamudnih obrestih od prisojenega zneska 6.080.000 SIT za čas do 1.1.2002, se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožniku plačati 6.184.540 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 103.740 SIT od 3.3.1999 dalje, od zneska 800.000 SIT od 24.1.2000 dalje in od zneska 6.080.000 SIT od 23.5.2002 dalje. Višji tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo do zneska 11.750.000 SIT in za zakonske zamudne obresti od 9.2.2000 do 23.5.2002 je zavrnilo, toženi stranki pa naložilo, da mora tožniku povrniti 969.532 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo različno od posameznih zneskov.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v razlogih pa med drugim navedlo, da skupen znesek denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (14.580.000 SIT) ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine.

Tožnik je vložil revizijo zoper tisti del sodbe, ki se nanaša na zavrnitev njegovega nadaljnjega zahtevka za plačilo zadoščenja za nepremoženjsko škodo v višini 5.670.000 SIT in na zavrnitev zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zadoščenja za čas od 9.2.2000 do 23.5.2000. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, sodišču pa očita, da je odmerilo prenizke odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode. V reviziji nato ponavlja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, o trajanju in intenzivnosti strahu ter o obsegu zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je delno utemeljena.

O zamudnih obrestih: Vrhovno sodišče je na občni seji dne 26.6.2002 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti za čas od 1.1.2002, ko sta stopila v veljavo Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001 - OZ) in Zakon o predpisani obrestni meri in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 45/95 in 109/2001). To načelno pravno mnenje (prim. Pravna mnenja, I/2002, str. 11-14) se glasi: "Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo (197. do 183. člen OZ oz. 200. do 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR) pripadajo oškodovancu od uveljavitve OZ dalje (1. januar 2002), če zamuda ni nastala pozneje (29. člen OZ oziroma 324. člen ZOR), in sicer v času veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 109/2001 - ZPOMZO-A): - do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero; - od prvega dneva po dnevu sodbe prve stopnje dalje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (2. člen ZPOMZO-A)." Revizija je tako delno utemeljena glede odločbe o zamudnih obrestih za čas od 1.1.2002. V skladu z omenjenim načelnim pravnim mnenjem namreč pripadajo oškodovancu zamudne obresti od uveljavitve OZ (1.1.2002) do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dne po dnevu sodbe prve stopnje dalje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Revizijsko sodišče je zato reviziji v delu, s katerim tožnik izpodbija odločbo o zamudnih obrestih, delno ugodilo in sodbo v tem delu spremenilo tako, da je tožniku priznalo zamudne obresti od zneska 6.080.000 SIT tudi za čas od 1.1.2002 do 22.5.2002, in sicer v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero (371. člen in prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). V delu, ki se nanaša na odločbo o zamudnih obrestih od prisojenega zneska 6.080.000 SIT za čas pred 1.1.2002, pa je revizijo zavrnilo, saj priznavanje zamudnih obresti pred 1.1.2002 ne bi bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso (prim. sodbo VS RS, II Ips 616/2002 in številne druge).

O glavni stvari: Posamezne oblike nepremoženjske škode so relativno samostojne in tako tudi odmera zadoščenja. Utrjeno stališče sodne prakse je, da je treba posamezne škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno, posamezno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno, pravično denarno odškodnino (prim. Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS, št. II/86, str. 22 in 23). Sodišče prve stopnje (in za njim pritožbeno sodišče) je v izhodišču tako tudi ravnalo. Ločeno je obravnavalo posamezne oblike nepremoženjske škode in tudi ločeno odmerilo posamezne zneske zadoščenja. Ker pa je Zavarovalnica ... tožniku že prej delno plačala odškodnino, bi moralo delna plačila upoštevati pri vsakem posameznem obračunu odškodnine - tako prvo plačilo (27.6.1996) kot drugo (4.3.1999). Tak pristop terja pravilna kombinacija načela samostojnosti oblik in odmere zadoščenja za posamezne oblike nepremoženjske škode in pravila o delni izpolnitvi denarne obveznosti (drugi odstavek 310. člena ZOR), ki ima za posledico znižanje, oziroma delno prenehanje denarne terjatve. Delno plačilo odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode povzroči delno prenehanje denarne terjatve iz naslova te odškodninske obveznosti, popolno (tudi presežno) plačilo pa popolno prenehanje te odškodninske terjatve.

Glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kolikšne zneske je zavarovalnica tožniku plačala za vsako posamezno obliko nepremoženjske škode, ostaja odprto, kolikšne zneske tožena stranka tožniku še dolguje za posamezne oblike nepremoženjske škode, oziroma, kolikšen je (zaradi morebitne celotne ali delne izpolnitve odškodninske obveznosti iz naslova posamezne oblike nepremoženjske škode) preostanek obveznosti tožene stranke. Seštevek valoriziranih akontacij, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri obračunu zadoščenja za vsako posamezno obliko škode (6.290.000 SIT), namreč ni enak celotnemu valoriziranemu znesku delnega plačila zadoščenja (8.500.000 SIT).

Ker je tako zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neuporabe kombinacije pravila o samostojnosti odmere zadoščenja in pravila o učinkih delne izpolnitve denarne obveznosti - drugi odstavek 310. člena ZOR) dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (sodišči nista ugotovili, kolikšni deli posameznih delnih plačil zadoščenja se nanašajo na posamezne oblike nepremoženjske škode), je podana situacija iz drugega odstavka 380. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo v delu, s katerim izpodbija zavrnitev glavnice 5.670.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter sodbi sodišč prve in druge stopnje v tem delu in v odločbi o stroških postopka razveljavilo, zadevo pa v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Glede na do sedaj povedano posebni napotki za nadaljnje delo niso potrebni.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.