Jedro

Tožnik je na nekaterih GERK-ih rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v predtisku. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto.

Zahtevek za plačilne pravice je bil v celoti zavrnjen, ker predstavlja površina 2,66 ha več kot 0,5% ugotovljenih površin, kar je podlaga za zavrnitev zahtevka v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2009. V zvezi z nepravilnostmi na površino za krmne površine pa je po ugotovljenih nepravilnostih na površini 3,21 ha prvostopenjski organ zmanjšal plačila za površino za dvakratno ugotovljeno razliko. Glede na v izpodbijani odločbi ugotovljeno dejansko stanje je prvostopni organ pri obeh zahtevkih uporabil pravilno materialno pravo, tako v ugoditvenem kot zavrnilnem delu.

Tožniku je bil zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, zato se torej sklicevati, da mu možnosti podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči, ne more.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano 2. točko izreka zavrnil tožnikova zahtevka za plačilne pravice v celoti in krmne površine v površini 9,63ha. V obrazložitvi je navedel, da odloča v ponovljenem postopku na podlagi vloge za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009. Tožnik je zbirno vlogo skupaj z obrazcem „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ vložil 6. 5. 2009. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je na obrazcu D prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo pomoči, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrne. Zahtevek se zniža oziroma izključi v skladu z 49. - 56. členom Uredbe 796/2004/ES. Nepravilnost se nanašajo na GERK-e: 416040, 4387596, 416043, 416419, 4075053, 4075023. Površina, ki se zavrne, znaša 3,21 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za krmne površine znaša: EKO 0 KRM 3,21 ha, kar predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek za uveljavitev za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se zavrne za posamezno skupino kmetijskih rastlin, znaša 6,41 ha. Namerna kršitev skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znašajo EKO 0 2,66 ha, kar predstavlja več kot 0,5 % ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 53. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je tožnik na obrazcu D prijavil površino za posamezni GERK, večjo od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrne. Zahtevek se zniža oziroma izključi v skladu z 49. - 56. členom Uredbe 796/2004/ES. Nepravilnosti se nanašajo na GERK-e: 416040, 4387569, 4075012, 416043, 416043, 416419, 4075053, 4075023. Površina, ki se zavrne znaša 3,26 ha.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil, v obrazložitvi pa zavrnil ugovore, ki jih je tožnik naperjal zoper formalne pomanjkljivosti zapisnika in njegove vsebine. V celoti je zavrnil tudi vse ugovore, ki se nanašajo na nenatančnost predtiska ter kršitve določb postopka.

Tožnik izpodbija odločitev prvostopnega organa, ki je zavrnil njegova zahtevka za izplačilo plačilnih pravic ter krmnih površin, ker meni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, posledično temu pa tudi napačno uporabljeno materialno pravo ter so bile storjene bistvene kršitve določb postopka. S predtiskom je bil obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-ov, vendar pa poslani predtisk ni ustrezal določbi drugega odstavka 12. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba), da morajo biti neusklajeni podatki na preditsku označeni. Na prejetem predtisku ni bilo konkretnih navedb glede katerih GERK-ov je bila ugotovljena neusklajena raba, naveden je bil seznam vseh zemljišč v uporabi. Na upravni enoti je uskladil vpis GERK-ov, na katere je bil opozorjen: 416040, 416046 in 416419. Glede ostalih je dobil odgovor, da so označeni kot neusklajeni samo trije. S tem pa je izpolnil zahtevo po uskladitvi, zato je prvostopni organ napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje glede njegovega odziva na predtisk v zvezi z GERK-i 416043 – …, 4075053 - …. Ni mogoče zaključiti, da se nepravilnosti, ugotovljene v zvezi s temi tremi GERK-i, obravnava kot namerne kršitve. Nadalje ugotavlja, da je prvostopni organ pri izdaji prve odločbe z dne 18. 1. 2010 materialno pravo drugače obravnaval kot v izpodbijani odločbi. Ob na novo ugotovljenem dejanskem stanju, ko je bila ugotovljena površina, ki naj bi predstavljala nepravilnost za zahtevek EKO 0 2,66 ha in za krmne površine 3,21 ha, je prvostopni organ iste določbe materialnega predpisa interpretiral na način, da za zavrnitev zahtevka v celoti zadostuje nepravilnost na EKO 0 2,66 ha in za krmne površine 3,21 ha. Po mnenju tožnika organ ni pravilno uporabil določb materialnih predpisov, na katerih utemeljuje svojo odločitev. Tožnik odločbo izpodbija tudi iz razloga, ker je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Prvostopni organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanil s podatki, pridobljenimi iz evidence RKG-ja in Evidence dejanske rabe. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da se je prvostopni organ v zvezi z GERK-i 416043 – …, 4075053 – … in 4075023 – … oprl zgolj na ugotovitve kontrolorja na kraju samem, pri čemer se ni opredelil do pripomb, ki jih tožnik v zvezi z GERK-i … in … podal na zapisnik o kontroli. Nadalje opozarja, da so bile pri sestavi zapisnika o kontroli narejene nepravilnosti, na katere je opozarjal v pritožbi zoper odločbo z dne 18. 1. 2010 in v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Nadalje, da je v postopku sodeloval kontrolor A.A., ki pa v času izvedbe kontrole na terenu ni izpolnjeval enega izmed osnovnih zakonskih pogojev za podelitev pooblastila za vodenje posameznih dejanj v postopku. V času izvedbe kontrole ni bil zaposlen pri prvostopnem organu, kot tudi ni bil zaposlen pri organu, ki bi imel javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah, ki bi bilo podeljeno z zakonom. Posamezna dejanja je izvajal na podlagi sporazuma, sklenjenega z B. d.o.o., kar pa je običajno civilno pogodbeno razmerje in ne gre za podeljeno pooblastilo, kot določa 36. člen Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). Glede na vsebinske pripombe in pritožbene navedbe meni, da bi moral prvostopni oziroma pritožbeni organ preveriti kontrolorjeve ugotovitve in za potrebe ugotovitve materialne resnice postaviti izvedenca ustrezne stroke oziroma opraviti superkontrolo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik vložil zbirno vlogo skupaj z obrazcem „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ in uveljavljal zahtevka – krmne površine in plačilne pravice. Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2009 ureja Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uredba EKO 0 2009) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba). Tudi ni sporno, da je tožnik skupaj z obrazcem „D“ uveljavljal 28,63 ha upravičenih površin ter uveljavljal izplačilo plačilnih pravic za 0,52 plačilne pravice za njivo in za 22,23 plačilne pravice za travnik. Nadalje je nesporno, da je tožnik uveljavljal tudi zahtevke na površine za krmne površine.

Podlaga za zavrnitev obeh zahtevkov za plačilne pravice ter krmne površine izhaja iz ugotovitev kontrole na kraju samem oziroma posledično opustitve poprave predtiska. Ni sporno, da je tožnik pred oddajo zbirne vloge prejel predtisk, sporno v zvezi s prejetim predtiskom pa je, ali je bil tožnik z vročenim predtiskom opozorjen na neskladne podatke. Tožnik se v zvezi z obvezno vsebino predtiska sklicuje na drugi odstavek 12. člena Uredbe, ki določa, da se na predtisku neusklajeni podatki navedejo oziroma označijo, kar pa ni bil primer na njegovem predtisku, na katerem je bil naveden seznam vseh zemljišč v uporabi (seznam GERK-ov). V zvezi z navedenim ugovorom sodišče sledi toženi stranki, da se tožnik ne more sklicevati na nenatančno opozorilo v predtisku. Iz predtiska, izdanega tožniku izhaja opozorilo: „Neusklajena uporaba GERK-ov. Pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidenc dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč so bila ugotovljena precejšnja odstopanja. Uskladite vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti. Če bodo neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje sankcije“. V nadaljevanju so bili našteti tožnikovi GERK-i. Dejstvo je, da je tožnik na nekaterih GERK-ih rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v predtisku. Pri pregledu svojih GERK-ov na upravni enoti, kot sta v postopku storila tudi upravna organa, bi lahko natančno videl, kateri deli posameznih GERK-ov niso vpisani v skladu s predpisi in bi GERK-e temu ustrezno lahko popravil. Namreč drugostopni organ je v pritožbenem postopku, pri preverbi dejanskega stanja prvostopnega organa, v zvezi z dejansko rabo spornih GERK-ov iz RKG in Evidence dejanske rabe pridobil primerjalni prikaz grafične podlage spornih GERK-ov (s prikazom rabe zemljišč pred oddajo zbirne vloge) ter primerjal obseg prijavljene površine spornih GERK-ov s kontrolo. Na podlagi preseka rabe je iz Evidence dejanske rabe pridobil tudi izračun površine, na katerih je bila pred oddajo zbirne vloge v letu 2009 zajeta nekmetijska raba, in na kateri je bila nekmetijska raba ugotovljena tudi na kontroli na kraju samem. Za GERK 4075053 je tako drugostopni organ ugotovil, da upoštevajoč toleranco, aplikacija pri morebitnem popravljanju tega GERK-a pred oddajo zbirne vloge, tožnika ne bi opozorila na neskladnosti, zaradi česar mu na tem GERK-u ni mogoče očitati namernosti. V zvezi z GERK-oma 416043 in 4075023 pa je ugotovil, da je iz grafične podlage jasno razvidno, da je tožnik v zbirni vlogi prijavil tudi površine, katerih raba zagotovo ni kmetijska, kar bi pri pregledu teh dveh GERK-ov na upravni enoti lahko natančno videl in jih ustrezno popravil. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto. Sodišče zato zaključuje, da kolikor je imel tožnik na predtisku navedene vse svoje GERK-e, bi bil le-te, glede na posredovano navodilo in opozorilo v predtisku, dolžan preveriti in rabo uskladiti. Namen predtiska je bil v tem, da nosilec kmetijskega gospodarstva preveri vse GERK-e, ki jih ima na predtisku označene. Zgolj kolikor na predtisku tožnik ne bi imel označenega GERK-a, za katerega bi se v postopku kontrole izkazalo, da ima označeno nekmetijsko rabo, bi se lahko skliceval, na nenamernost kršitve. Tožnik torej ni sledil drugemu odstavku 12. člena Uredbe. Pri pregledu na kraju samem pa je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D, pri navedenih GERK-ih 416043 in 4075023, večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, kar je bila dejanska podlaga za zavrnitev celotnega zahtevka za plačilne pravice, po materialni podlagi, ki bo obrazložena v nadaljevanju.

Tožnik ugovarja, da je prvostopni organ pri izdaji prve odločbe z dne 18. 1. 2010 isto materialno pravo interpretiral drugače, v škodo tožnika, kljub temu, da je bila v ponovljenem postopku ugotovljena nepravilnost le v obsegu za zahtevek EKO 0 2,66 ha in za krmne površine 3,21 ha. Sodišče ugovoru ne more slediti. V obravnavani zadevi so bile na KMG tožnika ugotovljene nepravilnosti na sedmih GERK-ih (zapisnik z dne 20. 8. 2009). V zvezi z nepravilnostmi na GERK-ih 416043 in 4075023 pa so bile ugotovljene nepravilnosti, ki se jih v obsegu 2,66 ha intepretira za namerno kršitev. Zahtevek za plačilne pravice je bil v celoti zavrnjen, ker predstavlja površina 2,66 ha več kot 0,5 % ugotovljenih površin, kar je podlaga za zavrnitev zahtevka v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe, ki določa, da če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil, ali jih ni ustrezno uredil, se ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil, skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Ta pa določa, da kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50 (3) in (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoči, do katerih bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50 (3) in (5), ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. V zvezi z nepravilnostmi na površino za krmne površine pa je po ugotovljenih nepravilnostih na površini 3,21 ha organ uporabil določbo prvega odstavka 51. člena Uredbe 796/2004/ES in zmanjšal plačila za površino za dvakratno ugotovljeno razliko. Glede na v izpodbijani odločbi ugotovljeno dejansko stanje sodišče meni, da je prvostopni organ pri obeh zahtevkih uporabil pravilno materialno pravo, tako v ugoditvenem kot zavrnilnem delu.

Neutemeljeno tožnik ugovarja, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), ker mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, ker ga v ponovljenem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, prvostopni organ ni zaslišal, ter ga tudi ni seznanil s podatki, pridobljenimi iz Evidence RKG-ja in Evidence dejanske rabe, ki so bili relevantni za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče ugovoru ne more slediti, ker je vpisovanje podatkov in vris GERK-ov v celoti na strani tožnika. Za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2009 pa se skladno s 14. členom Uredbe upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva s podpisom na zbirni vlogi potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Tožnik se torej ne more sklicevati, da ni bil seznanjen s podatki, pridobljenimi iz Evidence RKG-ja, saj gre za podatke za katerih vnos je bil sam odgovoren, torej jih je poznal. Evidenca dejanske rabe se vodi na podlagi Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Gre za javno dostopno evidenco, katere podatke nosilec kmetijskega gospodarstva lahko sam usklajuje, torej niso od njega neodvisni (11. člen Pravilnika se je v letu 2009 glasil: Če se ob vpisu GERK v register kmetijskih gospodarstev ugotovi, da vpis dejanskega stanja v naravi zaradi podatkov, ki so zajeti v evidenci dejanske rabe ni mogoč, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva poda predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe v skladu s predpisom, ki ureja kmetijsko gospodarstvo). Tožnik se zato ne more sklicevati, da mu podatek iz Evidence dejanske rabe ni bil znan. Sodišče zato postopanja upravnega organa ne ocenjuje kot bistveno kršitev določb postopka. Poleg tega pa sodišče še pojasnjuje, da sta bili obe evidenci uporabljeni v okviru preizkusa dejanskega stanja glede vprašanja namerne kršitve, v okviru katere je organ presojal, ali bi tožnika, ko je dobil predtisk, aplikacija opozorila na neskladnosti, na nekmetijsko rabo. Gre torej za podatke, ki so bili tožniku znani oziroma bi mu bili lahko znani, kolikor bi se ravnal po opozorilu iz predtiska. Povedano tudi drugače, ne gre za ugotovljeno dejansko stanje, ki ga tožnik ni poznal. Dejansko stanje, ki ga je prvostopni organ upošteval pri odločitvi v zvezi s spornimi GERK-i: 416043 …, 4075053 – … in 4075023 – … izhaja iz izpodbijane odločbe, tako tudi v kolikšni meri je upošteval ugotovitve kontrolorja na kraju samem z dne 20. 8. 2009. Tožnik ugovarja, da se prvostopni organ ni niti z besedo opredelil do pripomb, ki jih je tožnik v zvezi z GERK-i … in … podal na zapisnik o kontroli. Ugovor ne drži. V upravnem postopku je bilo namreč na pripombe, ki jih je tožnik podal na zapisnik, odgovorjeno z odločbo drugostopnega organa št. 33101-522/2010/7 z dne 16. 4. 2012, ki je odpravil prvostopno odločbo. V zvezi z GERK-om 4075023 je drugostopni organ ugotovil, da je bilo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, navedel je, kako je treba ugotovitve, navedene v zapisniku interpretirati, temu pa je upravni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi v celoti sledil, ter v ponovnem postopku reševanja zadeve štel, da je bilo na tem GERK-u samo 2,29 ha prijavljene površine, ki je bila posledica namerne kršitve. Odgovorjeno je bilo tudi v zvezi z GERK-om …. Drugostopni organ je ugotovil, da gre v primeru neupravičene površine tega GERK-a za površino, ki v letu 2009 še ni izpolnjevala pogojev za opredelitev za rabo 1300, kar zaključuje tudi na podlagi vpogleda v evidenco dejanske rabe. V upravnem postopku sta se torej upravna organa opredelila do pripomb v zvezi z GERK-i – … in …, ki so se nanašale na ugotovitve kontrolorja.

V zvezi z ugovori, ki jih tožnik naperja zoper sestavo zapisnika o kontroli in na katere je opozoril v pritožbi zoper prvostopno odločbo z dne 18. 1. 2010 in dodatno v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, pa sodišče poudarja, da je bil tožniku zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, ko je podal pripombe zoper ugotovitve na GERK-ih … in …. Ne more se torej sklicevati, da mu možnost podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči. Sklicevanje, da je neuka stranka v tožbi, ne more biti upoštevno, glede na to, da je bila tožniku možnost podajanja pripomb dana in jo je tudi izkoristil. Tožnik se je imel možnost seznaniti s celotno vsebino zapisnika, z navedenimi prijavljenimi in ugotovljenimi površinami, z opombami za vsako ugotovljeno nekmetijsko površino, ter je zapisnik na vsaki strani posebej podpisal in podal tudi pripombe v delih, kjer se z ugotovitvami kontrolorja ni strinjal. Ugovori, ki jih tožnik naperja zoper zapisnik, ker meni, da ni sestavljen skladno z določbami 75. in 76. člena ZUP, so ugovori, ki se navezujejo na vsebino zapisnika, na ugotovljene nepravilnosti na kraju samem, zato gre za pripombe, ki bi jih moral tožnik navesti ob podpisu zapisnika. Tožena stranka ima zato prav, da pripomb, ki jih je tožnik podal v pritožbah, ni mogla upoštevati, saj gre za nova dejstva oziroma nove dokaze, ki jih tožena stranka, upoštevajoč tretji odstavek 238. člena ZUP, ne more in ne sme upoštevati. Sodišče pa še dodaja, glede na dejanske ugotovitve v zadevi, da je tožnik ravno za GERK … podal pripombe na zapisnik, pripombe je organ presodil, vendar je ugotovil, da je površina, ki jo je opredelil kot namerna kršitev 2,29 ha, kar že samo po sebi zadostuje za posledico, ki izhaja iz izreka, za zavrnitev celotnega zahtevka za plačilne pravice oziroma predstavlja glavnino ugotovljene površine, ki utemeljuje znižanje zahtevka za krmne površine.

Tožena stranka je tožniku tudi že odgovorila na ugovor v zvezi s kontrolorjem A.A.. Tožnik opozarja, da kontrolorju za vodenje postopka ni bilo podeljeno pooblastilo kot to določa 36. člen ZKme-1. Uredba komisije (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v Prilogi 1 ureja akreditacijska merila in v točki 1c podrobno ureja prenos nalog, kjer določa, da če se katerakoli od nalog plačilne agencije prenese na drug organ iz člena 6 (1) Uredbe (ES) št. 1290/2005, morajo biti izpolnjeni pogoji, da je med agencijo in navedenim organom sklenjen pisni sporazum, ki podrobno določa naravo informacij in dodatno dokumentacijo, ki jo je treba predložiti agenciji ter rok, v katerem mora biti predložena. Sporazum mora agenciji dopuščati, da izpolnjuje akreditacijska merila. Agencija v vseh primerih ostane odgovorna za učinkovito upravljanje zadevnih skladov. Odgovornosti in obveznosti drugega organa, zlasti v zvezi s kontrolo in preverjanjem skladnosti s predpisi Skupnosti, se jasno določijo. Agencija zagotovi, da ima organ na voljo učinkovite sisteme za zagotavljanje zadovoljivega izpolnjevanja odgovornosti. Organ izrecno potrdi agenciji, da dejansko izpolnjuje svoje odgovornosti in opiše uporabljena sredstva. Agencija redno preverja prenesene funkcije, da potrdi, da je opravljeno delo zadovoljivega standarda in da je v skladu s predpisi Skupnosti. Prvostopni organ je imel, kot ugotavlja tožena stranka v odločbi z dne 16. 4. 2012, od leta 2007 do 2011 z B. d.o.o. sklenjen sporazum o izvajanju kontrol na kraju samem, na podlagi katerega je bilo s strani prvostopnega organa, skladno z navedeno evropsko uredbo preneseno izvajanje kontrol na kraju samem na B. d.o.o. A.A. (zaposlen pri B. d.o.o.) je izpolnjeval vse pogoje, predvidene za izvajanje nalog kontrolorja, opravljen je imel tudi strokovni izpit iz upravnega postopka. Kontrolor v konkretni zadevi je bil tako za svoje delo popolnoma usposobljen in ustrezno pooblaščen. Sodišče, ker iz citiranih evropskih uredb ne izhaja, da kontrolor A.A. ne bi mogel opravljati kontrole na terenu, glede na sklenjen Sporazum o izvajanju kontrol na kraju samem, ugovor, ki ga tožnik utemeljuje na ZKme-1, zavrača. Pri tem se sklicuje na nadrejenost evropske zakonodaje nad nacionalno.

V zvezi z ugovorom, da se v upravnem postopku ni upoštevalo njegovega predloga, da se meritve opravi z izvedencem oziroma superkontrolo, sodišče soglaša s toženo stranko, da je bil tožnik pri podajanju izvedbe teh dokazov prekludiran, ko je zapisnik podpisal. Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb ZUP predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V zvezi s pripombami, ki jih je tožnik dal, pa je bilo dejansko stanje v nadaljevanju postopka razjasnjeno. V zvezi s superkontrolo pa, kot je tožena stranka pojasnila v odgovoru na tožbo, ta niti ne more biti dokazni predlog nosilca kmetijskega gospodarstva.

V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene na kraju samem, ker je tožnik prijavil tudi nekmetijske površine. Nepravilnost se je nanašala na površino 3,26 ha (oziroma pri GERK-ih za zahtevek za izplačilo pomoči 3,21 ha), vendar je upravni organ v postopku ugotovil, da se celotna površina, na kateri je bila ugotovljena nepravilnost, ne šteje za namerno, kot to opredeljuje sedmi odstavek 33. člena Uredbe, temveč znaša taka namerna nepravilnost zgolj 2,66 ha. Ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo podlaga za zavrnitev zahtevka za izplačilo pomoči v obsegu 3,21 ha, ter zmanjšanje za še dvakratno ugotovljeno razliko, glede na določbo prvega odstavka 51. člena Uredbe 796/2004/ES ter zavrnitev izplačila plačilnih pravic v skladu s prvim odstavkom 53. člena Uredbe 796/2004/ES.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.