Jedro

Pozitiven rezultat sistema EURODAC v okviru postopka ponovnega sprejema prosilca šteje za formalni dokaz, ki vzpostavlja odgovornost države članice, kolikor ni ovrženo z dokazom o nasprotnem.

Upravno sodišče ni za nazaj popravljalo pomanjkljive obrazložitve upravnega organa, temveč je pritrdilo obstoju odgovornosti Republike Hrvaške po točki b. prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, dodatno pa je zgolj pojasnilo, da bi odgovornost Republike Hrvaške za obravnavo prošnje obstajala tudi na podlagi prvega odstavka 13. člena iste uredbe zaradi nezakonitega vstopa. Nenazadnje tudi, če bi Upravno sodišče odločitev predaje oprlo na več pravnih podlag, to ne bi pomenilo nedopustnega posega v obrazložitev upravnega akta, saj tretja alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišču omogoča, da tožbo zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu. Sodišče te razloge sámo navede v sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-3593/2025/10 (1221-06) z dne 8. 12. 2025, s katerim je to zavrglo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, ker bo predan Republiki Hrvaški, ter določilo rok za izvršitev predaje.

2.Upravno sodišče je v obrazložitvi pritrdilo toženki, da je na podlagi točke b. prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III1 podana podlaga za predajo prosilca Republiki Hrvaški kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito ter da tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s hrvaškim azilnim postopkom.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sodbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču v novo sojenje, kot alternativni predlog pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi, izpodbijani upravni akt odpravi in vrne zadevo organu, ki ga je izdal, v ponoven postopek.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v spisu pooblastilo za zastopanje, dano A. B. kot svetovalcu za begunce, zato, kljub temu da je na pritožbi navedena Odvetniška družba C. o. p. d. o. o., šteje, da je bila pritožba vložena po osebi, ki jo je pooblastila tožeča stranka, saj gre za odvetnika, ki deluje v okviru navedene odvetniške družbe.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pritožnik Upravnemu sodišču očita, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja, na kateri pravni podlagi je izpodbijana odločba utemeljila svojo odločitev, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Hrvaška. Meni, da zgolj oddaja prstnih odtisov oziroma vpis v sistem EURODAC še ne pomeni, da je bila hkrati vložena prošnja. Upravno sodišče naj bi tudi za nazaj popravljalo pomanjkljivo obrazložitev upravnega organa, ko naj bi odločitev o predaji utemeljilo na dveh "temeljih", in sicer tako na tem, da je pritožnik na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito, kot tudi na tem, da je na Hrvaško nezakonito vstopil iz tretje države. S tem pa naj bi bila pritožniku odvzeta možnost učinkovitega uveljavljanja pravic ter predlaganja relevantnih dokazov v upravnem postopku.

8.Navedeni pritožbeni očitki so neutemeljeni. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja, na kateri pravni podlagi je toženka sprejela odločitev o predaji pritožnika Republiki Hrvaški, in sicer na podlagi točke b. prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III.

9.Prav tako ne drži pritožbeni očitek, ki se nanaša na pomen vpisa v sistem EURODAC, saj Upravno sodišče sistema EURODAC ni razlagalo na način, da naj bi oddaja prstnih odtisov samodejno pomenila vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kot to zmotno meni pritožnik. Upravno sodišče je v 22. in 23. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ob pravilni uporabi relevantnih določb Uredbe Dublin III in Uredbe EURODAC2 pojasnilo način njihovega evidentiranja, njihov pravni pomen v postopku določanja odgovorne države članice ter razloge za njihov odvzem, pri čemer je pravilno presodilo, da se pozitiven rezultat sistema EURODAC v okviru postopka ponovnega sprejema prosilca šteje za formalni dokaz, ki vzpostavlja odgovornost države članice, kolikor ni ovrženo z dokazom o nasprotnem. Pritožnik tem razlogom izpodbijane sodbe konkretizirano ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja ugotovitvi Upravnega sodišča, da iz podatkov sistema EURODAC izhaja, da je bil pritožnik v zvezi z Republiko Hrvaško evidentiran s sklicno številko (case ID) "1", kar po četrtem odstavku 24. člena v zvezi s prvim odstavkom 9. člena Uredbe EURODAC pomeni, da so mu bili prstni odtisi v tej državi odvzeti kot prosilcu za mednarodno zaščito, staremu najmanj 14 let. S tem v zvezi Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Upravno sodišče iz sklicne številke "1" sklepalo zgolj na kategorizacijo pritožnika v smislu Uredbe EURODAC, pri čemer je presojo o njegovem položaju dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil nastanjen v hrvaškem azilnem domu. Ob tem je poudarilo, da bi bilo v primeru, če pritožnik ne bi izrazil namere za mednarodno zaščito, takšna nastanitev nelogična in bi ga policija v policijskem postopku še naprej obravnavala kot tujca.

10.Ne drži niti pritožbeni očitek, da je Upravno sodišče za nazaj popravljalo pomanjkljivo obrazložitev upravnega organa, ko naj bi odločitev o predaji utemeljilo na dveh "temeljih", in sicer tako na tem, da je pritožnik na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito, kot tudi na tem, da je na Hrvaško nezakonito vstopil iz tretje države. Upravno sodišče je namreč pritrdilo toženki, da je vzpostavljen položaj iz točke b. prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Republika Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti pritožnika, po sprejemu pa je njegovo prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati. V nadaljevanju pa je zgolj pojasnilo, da bi bila Republika Hrvaška odgovorna država članica za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito tudi v primeru, če tam prošnja ne bi bila vložena, saj bi njena odgovornost na podlagi prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III nastopila že zato, ker je pritožnik na njeno ozemlje iz tretje države nezakonito vstopil (24. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na pritožbene navedbe pa Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi če bi Upravno sodišče odločitev predaje oprlo na več pravnih podlag, to ne bi pomenilo nedopustnega posega v obrazložitev upravnega akta, saj tretja alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišču omogoča, da tožbo zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu. Sodišče te razloge sámo navede v sodbi.

11.Iz navedenih razlogov in ker ostale pritožbene navedbe niso bistvene, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

-------------------------------

1Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).

2Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe(EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 63, 63/2, 63/2-3

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice - člen 9, 9/1, 24, 24/4

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva - člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5, 22, 22/3, 22/3-a-i

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.