Jedro

Presoja, ali je dolžnik v škodo upnikov razpolagal odplačno ali neodplačno, je odvisna od dejanske vrednosti predmeta razpolaganja v času sklepanja pravnega posla, ne pa od vsebine določil tega posla. Pri tej presoji lahko upnik dokazuje, da gre za navidezno prodajno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, predlog za zavarovanje terjatve z začasno odredbo pa zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka, ki ga izpodbija v celoti in pri tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v sojenje. Navaja, da razlogi sodišča prve stopnje, zaradi katerih je le-to zavrglo tožbo (da iz pogodbe z dne 27.2.2003 nedvoumno izhaja, da gre za odplačni pravni posel in da je tudi dogovorjena kupnina realna), ne vzdržijo kritične presoje. Predmet prodaje v izpodbijani pogodbi je poslovni delež v družbi C., d.o.o., ki predstavlja 50 % celotnega kapitala družbe. Polovica vrednosti navedene družbe pa nedvomno ne znaša 4,17 EUR, kot je dogovorjena cena v sporni pogodbi. Določba 82. člena Obligacijskega zakonika, ki določa način uporabe določil pogodbe, tako, kot se glasijo, velja za razlago pogodbenih določil v razmerju med pogodbenima strankama. V konkretnem primeru pa ne gre za spor med pogodbenima strankama, temveč za spor med tretjim, ki je bil s pravnim poslom oškodovan in eno izmed pogodbenih strank. Ali gre v konkretnem primeru za odplačno ali neodplačno pogodbo, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali je v pogodbi določena kupnina realna odmena za prodan poslovni delež. Prvo sodišče je tudi napačno izračunalo vrednost poslovnega deleža tako, da je od višine vloženega osnovnega vložka družbenika odštelo le v letu 2003 doseženo izgubo. Višina osnovnega vložka posameznega družbenika je povezana z vrednostjo poslovnega deleža družbenika le ob plačilu osnovnega kapitala, v nadaljevanju pa je vrednost poslovnega deleža odvisna od poslovanja družbe in je lahko višja ali nižja od vloženega kapitala. Družba C., d.o.o. je ustvarjala izgubo le v letu 2003, sicer pa je bila poslovno uspešna in po navedbah pritožbe tožbi priložena dokumentacija izkazuje, da je v letu 2003 imela sredstva v višini 64,634,45 EUR in osnovnega kapitala v višini 10.603,40 EUR. V letih od 2000 do 2004 je družba le v letu 2003 izkazala izgubo v višini 4.268,90 EUR. Že izračun na podlagi navedenih podatkov po mnenju pritožbe pokaže, da je vrednost družbe višja od 8,34 EUR oziroma polovica vrednosti družbe bistveno presega znesek 4,17 EUR. Pritožba izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, to pa zato, ker meni, da je verjetnost njene terjatve izkazana.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pritožbenim stališčem, po katerem za presojo, ali je bilo razpolaganje tožnikovega dolžnika odplačno ali neodplačno, ni pomembna vsebina pogodbenih določil pogodbe z dne 17.2.2003, tako kot so zapisana, temveč je potrebno ugotavljati, ali je v pogodbi dogovorjena kupnina 1.000,00 SIT (4,17 EUR) v bistvenem ustrezna odmena za polovični poslovni delež v družbi C., d.o.o.. Na podlagi ugotovitve, ali v določilih pogodbe dogovorjena cena ustreza realni vrednosti odtujenega poslovnega deleža, je namreč mogoče sklepati na pogodbeno voljo pogodbenih strank. Pri razlagi pogodbe namreč ni mogoče izhajati iz določbe 82. člena OZ-a, ker ne gre za razmerje med pogodbenikoma, temveč za razmerje med tretjim in enim od pogodbenikov. OZ med temeljnimi načeli določa načelo enake vrednosti dajatev pri sklepanju dvostranskih pogodb (8. člen OZ), načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ), prepoved zlorabe pravic (7. člen OZ). OZ nadalje v 50. členu določa, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, če pa prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Navideznosti pogodbe sicer ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi, kar pa ne izključuje, da lahko pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za izpodbojni odplačni ali neodplačni pravni posel, tretji, ki pravno dejanje svojega dolžnika izpodbija, dokazuje, da gre za navidezno prodajno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo. Prav to pa v bistvu zatrjuje tožeča stranka v tožbi, ko navaja, da je treba pogodbo zaradi nizko dogovorjene kupnine, šteti kot darilno pogodbo.

Bistveno za odločitev, ali je šlo v konkretnem primeru za odplačni ali neodplačni pravni posel, v povezavi s tem pa ali je tožba vložena pravočasno ali ne, je torej ugotavljanje vrednosti poslovnega deleža družbe C., d.o.o., ki je bil predmet sporne pogodbe, v času sklepanja te pogodbe. Prvo sodišče je opravilo izračun tako, da je od osnovnega kapitala družbe odštelo izgubo v letu 2003, ko je bila pogodba sklenjena. Na podlagi takšnega izračuna je štelo, da je dogovorjena kupnina v pogodbi realna. S takšnim izračunom prvostopnega sodišča pa pritožbeno sodišče ne soglaša iz razlogov, ki jih navaja pritožba. Realno vrednost poslovnega deleža ni mogoče izračunati na takšen poenostavljen način, temveč upoštevati vse podatke o poslovanju družbe v poslovnih letih od 2000 do 2004, kot izhaja iz listin, ki so bile priložene tožbi ter s pomočjo izvedenca finančne stroke, katerega postavitev je tožeča stranka v navedbah pod točko III predlagala.

Odločitev prvega sodišča je iz spredaj navedenih razlogov zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja najmanj preuranjena ter je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v nadaljnji postopek, posledično pa tudi v 2. točki izreka glede zavrnitve predloga za zavarovanje terjatve z začasno odredbo. Prvo sodišče je namreč predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo izključno iz razloga, da verjetnost terjatve ni izkazana, ker je zavrglo tožbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi 3. odst. 165. člena ZPP.