Jedro

Brez upravnih spisov sodišče ni moglo presojati zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenost tožbenih navedb.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje RS, Ljubljana številka 181-103/2009/8 z dne 24.1.2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 420,00 EUR v 15 dneh po prejemu sodbe, po izteku tega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do dneva plačila.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu sodbe je Ministrstvo za zdravje na predlog tožnikov odločilo, da se pri A.A. cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b in proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ne opusti (1. točka izreka). V 2. točki izreka je ugotovilo, da v postopku posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 22. č člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – ur. preč. bes.), po katerem odloča minister za zdravje o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja, na podlagi strokovnega mnenja komisije. Upoštevajoč strokovno mnenje komisije se je minister za zdravje odločil, da se obvezno cepljenje A.A. proti boleznim navedenim v izreku odločbe ne opusti.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo iz razlogov navedenih v 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu. Navajata, da sta predlog za opustitev cepljenja podala kot starša A.A. in da sta predlog tudi ustrezno utemeljila (22.a člen Zakona o nalezljivih boleznih). Po navajanju okoliščin v zvezi z boleznimi v družini in v zvezi z nagnjenostjo k reakcijam, komisiji očitata, da je strokovno mnenje podala brez preiskave glede alergij na sestavine cepiva in brez drugih potrebnih zdravstvenih pregledov hčere in staršev, kot to določa 22.a in 22.c člen Zakona o nalezljivih boleznih. Zatrjujeta, da v strokovnem mnenju in niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnjeno zakaj nobena od njunih genetsko pogojenih bolezni ne predstavlja kontraindikacije za cepljenje. Tožnika menita, da navedene kršitve materialnega zakona predstavljajo tudi kršitve 3., 5. in 6. točke 1. odstavka 214. člena ZUP in da zaradi pomanjkljive razlage in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč. Ker v postopku glede njunih navedb o razlogih za opustitev cepljenja, niso bile opravljene nobene preiskave, ki bi potrdile ali ovrgle zatrjevane razloge za opustitev cepljenja in ker jima ni bila dana niti možnost se izreči o mnenju komisije, na podlagi katerega je bila sprejeta izpodbijana odločitev, je podan razlog za odpravo odločbe iz 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 (podobne odločitve v sodbah U 482/2008, U 1251/2008 in U 323/2005). Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Sodišče je toženo stranko v skladu z določbo 38. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) dne 1.3.2011 pozvalo, naj v roku 15 dni predloži upravne spise in morebiten odgovor na tožbo. Tožena stranka spisov v roku ni predložila, zato jo je sodišče ponovno pozvalo (21.4.2011), naj v roku 30 dni pošlje upravne spise in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila. Upravnih spisov tožena stranka niti v roku določenem v drugem pozivu ni predložila.

Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke.

Brez ustreznih spisov sodišče ni moglo presojati zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenost tožbenih navedb.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 in je izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1 izdati nov upravni akt. Izrek o stroških temelji na določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 – Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški 350,00 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika), ki z 20% DDV znašajo 420,00 EUR.