Jedro

Po določbi 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sicer zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, vendar le, če je razveljavljen sklep o izvršbi, ki je podlaga zaznambe.

V konkretnem primeru pa je upnik pridobil hipoteko na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja, ki je bila vknjiževana v zemljiško knjigo z začetkom učinkovanja 29. 4. 2011, sklep o izvršbi pa je sodišče prve stopnje na te nepremičnine dolžnika dovolilo šele dne 20. 8. 2014. V tem primeru pa izvršilno sodišče ne more izbrisati pogodbeno ustanovljene hipoteke, saj te upnik ni pridobil na podlagi sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v delu, ki se nanaša na izbris hipoteke pri nepremičninah dolžnika z ID znakom 1 v lasti dolžnika do 1/1, ID znakom 2 v lasti dolžnika do 1/1, ID znakom 4 v lasti dolžnika do 1/2, z ID znakom 5 v lasti dolžnika do 1/1, vse k.o. P., razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan povrniti upniku v roku 8 dni od prejema sklepa nadaljnje izvršilne stroške v višini 271,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnine dolžnika M. K. in v zemljiški knjigi odredilo izbris plomb zaznambe sklepa o izvršbi ter hipotek pri nepremičninah v lasti dolžnika z ID znakom 1; 2; 5; v solasti dolžnika do 1/2 od celote z ID znakom 4, vse k.o. P. 2. Zoper sklep vlaga upnik v delu, ki se nanaša na izbris hipoteke na citiranih nepremičninah pravočasno in dovoljeno pritožbo brez navajanja pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V obrazložitvi pritožbe navaja, da so bile hipoteke pri navedenih nepremičninah vpisane po neposredno izvršljivem notarskem zapisu pred vložitvijo predloga za izvršbo upnika. Zato bi sodišče lahko razveljavilo le v izvršbi opravljena dejanja. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Posledice ustavitve izvršbe določa določba drugega odstavka 76. člena ZIZ. Ta določa razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, v kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice tretjih oseb, ali če zakon ne določa drugače. 5. Drugačno ureditev pa določa določba četrtega odstavka 194. člena ZIZ, po kateri upnik obdrži zastavno pravico na nepremičninah in se s tem ne razveljavi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi le v primerih, ko nepremičnine ni bilo mogoče prodati na drugem naroku javne dražbe ali v roku prodaje z neposredno pogodbo, za katerega sta se sporazumeli stranki in zastavni upnik.

6. V konkretnem primeru pa je sodišče ustavilo izvršbo zaradi opustitve plačila predujma za stroške izvršilnega dejanja, zaradi česar je sodišče ustavilo izvršbo po določbi drugega odstavka 38. člena ZIZ.

7. Po določbi 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sicer zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, vendar le, če je razveljavljen sklep o izvršbi, ki je podlaga zaznambe. V tem primeru namreč pridobi upnik hipoteko v trenutku od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (drugi odstavek 87. člena ZZK-1).

8. V konkretnem primeru pa je upnik pridobil hipoteko na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja F.Š. SV 248, z dne 28. 4. 2011, ki je bila vknjiževana v zemljiško knjigo pod ID znakom 14 z začetkom učinkovanja 29. 4. 2011, sklep o izvršbi pa je sodišče prve stopnje na te nepremičnine dolžnika dovolilo šele dne 20. 8. 2014. 9. V tem primeru pa izvršilno sodišče ne more izbrisati pogodbeno ustanovljene hipoteke, saj te upnik ni pridobil na podlagi sklepa o izvršbi.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnika po določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo ter sklep v delu, ki se nanaša na izbris hipoteke v izreku navedenih nepremičninah razveljavilo.

11. Sodišče druge stopnje je priznalo upniku, ki je s pritožbo uspel 271,40 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih mora povrniti dolžnik, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona ter drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, po tarifni številki 3468 ter 6002 Zakona o odvetniški tarifi.