Jedro

Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zoper odpust obveznosti šteje za umaknjen, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 384. in 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zato je ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

5. Dolžnik v pritožbi uveljavlja kršitev določbe tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP po kateri v primeru, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, velja, da je umaknil ugovor proti odpustu obveznosti. Trdi, da se upravitelj, ki je vložil takšen ugovor, ni udeležil drugega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, ki je bil opravljen 16. 4. 2018. Meni, da bi sodišče prve stopnje zato moralo šteti, da je upravitelj ugovor umaknil. 6. Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.

7. Sodišče prve stopnje je res odločilo o ugovoru več mesecev po poteku preizkusne dobe in več kot mesec in pol po opravljenem naroku. Vendar navedeno na pravilnost odločitve ni vplivalo. Niti s tem dolžniku ni bila odvzeta pravica do pritožbe.

8. Pritožnik nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje na naroku dne 16. 4. 2018 samo ugotovilo zmedenost in nesposobnost dolžnika, ter da je dolžnikov pooblaščenec v zvezi s tem podal izčrpne navedbe in predlagal izvedbo dokazov, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Očitki niso utemeljeni.

9. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je dolžnik v dopolnjenem odgovoru na ugovor predlagal, da ga pregleda izvedenec psihiater ter oceni njegovo zmožnost sodelovanja v postopku, njegov odziv ter zmožnost izjavljanja svoje volje. Izvedenec naj bi ugotovil, da dolžnik ni sposoben razumeti dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon v času trajanja preizkusnega obdobja. Vendar pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da iz dolžnikovega odgovora na ugovor upravitelja zoper odpust obveznosti ne izhaja, da dolžnik ne bi bil sposoben razumeti osnovnih navodil. Navedeno naj bi izhajalo tudi iz narave njegovega dela, ko je delal za določen čas. Da je dolžnik očitno sposoben (in je bil sposoben) razumeti navodila upravitelja naj bi potrjevala tudi pogodba o zaposlitvi dolžnika z delodajalcema A. d. o. o. in sicer za obdobje od 3. 5. 2018 do 3. 6. 2018, iz katere izhaja, da se je dolžnik zaposlil pri navedeni družbi kot monter – inštalater za izvajanje inštalacijskih storitev (vodovod, centralno ogrevanje, kanalizacija, klimatske naprave ...) po nalogu in v skladu z navodili predpostavljenega vodje, delo pa naj bi opravljal na terenu pri različnih naročnikih delodajalca v Sloveniji in v tujini.

10. Sodišče prve stopnje glede na zgoraj ugotovljena dejstva ni imelo tehtnih razlogov za postavitev izvedenca psihiatra. Dolžnikova ravnanja in navedbe tekom stečajnega postopka, izpovedba na naroku, dejstvo, da je bil v času preizkusnega obdobja trikrat že zaposlen, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne kažejo, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj oziroma da ni sposoben razumeti „ne potrebnih dejanj in ne dolžnosti, ki se mu jih nalaga,“ kot to trdi pritožnik. Sodišče ni dolžno preiskovati okoliščin glede morebitnega neobstoja dolžnikove procesne sposobnosti, če glede na predloženo procesno gradivo in glede na dolžnikovo ravnanje nima razlogov za dvom o obstoju le-te (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2005, stran 335). Očitki pritožnika v tej smeri zato niso utemeljeni.

11. Stečajni dolžnik je tako, po prepričanju sodišča prve stopnje, po opravljenem razgovoru s strokovnim delavcem v upraviteljevi pisarni vedel, kaj mora narediti, vendar tega ni storil. Iz odgovora upravitelja na odgovor dolžnika v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti naj bi izhajalo, da ga je upravitelj dne 16. 5. 2016 klical kar trikrat, vendar se na klice ni odzval niti klica ni vrnil. Prav tako naj bi bilo iz rednih poročil upravitelja razvidno, da ga je upravitelj po telefonu pozival, naj posreduje potrdila, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, vendar tega ni storil. Dne 20. 4. 2017 je bil po telefonu tudi opozorjen na posledice, ki bodo nastopile, če rednih poročil o iskanju zaposlitve ne bo oddal in o možnosti vložitve ugovora proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik na Zavod za zaposlovanje prijavil šele 28. 6. 2017, da je bil v času preizkusnega obdobja zaposlen dvakrat, vendar upravitelju tega ni pravočasno javil in je tako sodišče na predlog upravitelja izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov šele potem, ko je dolžnik že končal z delom. Prav tako dolžnik ni predložil nobenega dokaza, da je zaposlitev iskal. Predložil je le dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih ugotovitev, ki jim pritožnik niti ne oporeka, pravilno zaključilo, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP in sicer obveznosti, navedene v 2. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.

13. Ker je že kršitev obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP zadosten razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do očitkov pritožnika, ki se nanašajo na ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s kršitvijo obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP.

14. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).