Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da je bilo vabilo na mejno obravnavo tožnici pravilno poslano, čemur tožnica niti ne oporeka, ter ob tem, da je bil zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi ni bila navzoča, na tožnici.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo kot urejeno evidentiral mejo (del meje) parcel: - 1683/6 k.o. … s sosednjimi parcelami 1683/5, 1683/2, 1893/1, 1679/2 in 1683/3; - 1683/3 s sosednjimi parcelami 1679/2, 1679/3, 1683/1, 1683/4 in 1683/7; - 1683/7 s sosednjimi parcelami 1683/4 in 1683/5, vse k.o. … (1. točka izreka); v postopku evidentiranja parcelacije je ugotovil naslednje spremembe: ukinjene parcele: 1683/3, 1683/7 in 1683/6 ter nove parcele: 1683/8, 1683/9, 1683/10 in 1683/11, vse k.o. ... (2. točka izreka); odločil, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka) ter odločil, da stroškov postopka ni (4. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je A.A. 16. 9. 2011 pri prvostopnem organu vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije. Zahtevi je bil priložen elaborat, katerega vsebino predpisuje Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Prvostopni organ je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo preveril, ali je bila lastnikom parcele, katere meja se je urejala in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Ugotavlja, da je iz dokazil o vabljenju razvidno, da je bila vsem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik predmetne parcele. Vse v odločbi navedene stranke so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 1. 9. 2011 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje z izjemo B., ki se mejne obravnave ni udeležila. Zato je bila v skladu s 36. členom ZEN povabljena k izjavi o poteku predlagane meje. Dne 28. 2. 2012 je prvostopni organ prejel izjavo B. o strinjanju s potekom predlagane meje. Ker je ugotovil, da podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje, je prvostopni organ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane prvostopne odločbe.
Drugostopni organ je pritožbo tožnice z odločbo z dne 25. 10. 2012 zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je sporen del meje med parc. št. 1683/6, ki je v lasti predlagateljice postopka A.A., in parc. št. 1683/2, ki je v solasti tožnice, C.C. in D.D.. Vendar pa pritožbeni organ po vpogledu v upravni spis ter preučitvi pritožbenih navedb ugotavlja, da navedbam tožnice, da je bila sporna mejna obravnava opravljena v njeni odsotnosti, ni mogoče slediti, ker dejstva, da ni bila prisotna na mejni obravnavi, predloženi elaborat ne potrjuje. Prav tako tega dejstva tožnica v pritožbi ni izkazala z nobenim predloženim dokazom ali dejstvom. Iz predložnega elaborata ureditve meje je namreč razvidno, da je geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat, na mejno obravnavo vabilo tako lastnico parc. št. 1683/6, katere meje se je urejala, kot tudi solastnice sosednje parc. št. 1683/2, med katerimi je tudi tožnica. Iz predloženega vabila na geodetsko meritev in fotokopije popisa oddanih pošiljk z naslovi stalnih prebivališč lastnic obravnavanih zemljišč je razvidno, da je bilo vabljene na mejno obravnavo pravilno, to je v skladu z določbo četrtega in petega odstavka 30. člena ZEN. Tem okoliščinam tožnica ne ugovarja. Nadalje je iz zapisnika mejne obravnave z dne 1. 9. 2011, ki je sestavni del elaborata, v delu, kjer je geodet ugotavljal prisotnost vabljenih lastnikov parcel na obravnavo, razvidno, da je geodet ugotovil in potrdil prisotnost tožnice na mejni obravnavi in zavedel tudi letnico njenega rojstva. Prav tako je ugotovil in potrdil prisotnost njene sestre in zavedel letnico njenega rojstva. Iz zapisnika je razvidno tudi, da je bil za določitev predlagane meje uporabljen zemljiško katastrski prikaz – mapa, da se je urejal del meje, ki je izrisan v grafičnem prikazu, ki je sestavni del zapisnika in da so prisotni lastniki (solastniki) parcel, med njimi tudi tožnica, izjavili, da se strinjajo s predlaganimi mejami, kot je prikazano v grafičnem prikazu, kar so potrdili s podpisi zapisnika. Tako je na drugi strani zapisnika med podpisi prisotnih strank zaveden tudi podpis tožnice. Pritožbeni organ pa tudi meni, da bi geodet, ki je vodi mejno obravnavo, glede na to, da je ugotovil, da npr. vabljene stranke B. ni bilo in da je stranka E.E. za obravnavani postopek pooblastila pooblaščenca, ki je na mejni obravnavi za zastopanje predložil tudi ustrezno pooblastilo, z veliko verjetnostjo tudi ugotovil, da tožnica ni prisotna na mejni obravnavi, kolikor bi temu res bilo tako. Pritožbeni organ namreč meni, da bi bilo skoraj neverjetno, da ob ostalih ugotovitvah navzočnosti/nenavzočnosti vabljenih strank geodet ravno za tožnico ne bi ugotovil, da na mejni obravnavi ni prisotna. Ob tem tudi opozarja, da je izkazano, da je bila tožnica pravilno vabljena na mejno obravnavo in da temu dejstvu tožnica niti ne oporeka. V zvezi z njenim sklicevanjem na primerjavo njenih podpisov na pooblastilu, ki ga je dala odvetniku in podpisu, ki je zaveden na zapisniku mejne obravnave, pritožbeni organ po njuni primerjavi s prostim očesom ugotavlja, da sta res popolnoma različna, vendar pa je v predloženi dokumentaciji tudi podpisana povratnica, ki izkazuje datum tožničinega prejetja izpodbijane odločbe, pri čemer pa pri primerjavi tega podpisa s podpisom na zapisniku mejne obravnave takih očitnih razlik, da bi lahko trdili, da gre za dva popolnoma različna podpisa, ni zaznati. Iz vsega tega po presoji pritožbenega organa izhaja, da je tožnica na sporni mejni obravnavi prisostvovala, s podpisom zapisnika pa je tudi izrazila strinjanje s potekom meje glede spornih parcel. Če pa je glede strinjanja pri tožnici prišlo do napake volje v tem smislu, da je bila v zmoti glede okoliščin oziroma pravilnega poteka meje, na kar bi bilo sklepati glede na njeno nadaljnje sklicevanje na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 477/98, je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN, po kateri napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku.
Tožnica v tožbi navaja, da ni bilo pogojev za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni prisostvovala v odmernem postopku, saj s samo odmero na kraju samem svoji sestri ni dala nobenega pooblastila, da jo zastopa na mejni obravnavi 1. 9. 2011. V zapisniku je sicer navedeno, kot da je prisostvovala na mejni obravnavi, vendar pa na njej ni sodelovala, niti se ni podpisala, v zvezi s čimer je njena sestra kot solastnica z vlogo oziroma v odgovoru na pritožbo navedla, da se dejansko strinja s svojo sestro ter da ni imela tožničinega pooblastila, da jo nadomešča na mejni obravnavi, kaj šele, da bi v njenem imenu karkoli podpisovala. Poudarja, da geometer, ki je vodil in sestavljal zapisnik, prav gotovo ni mogel vedeti, kdo je kdo od prisotnih. Že zgolj dejstvo, da tožničina sestra priznava, da je brez pooblastila podpisovala listine, ki se nanašajo na tožnico, samo po sebi kaže na to, da je ta tožba potrebna in utemeljena, saj ji manjka voljni element podpisa zapisnika o mejni obravnavi z dne 1. 9. 2011. To pa pomeni, da tožnica ni imela možnosti aktivno sodelovati v postopku, saj je bila zadržana in se mejne obravnave ni mogla udeležiti. Predlaga, da se o teh okoliščinah zaslišijo njena sestra D.D., njena mati C.C., geometer F.F. in E.E. Po izvedbi predlaganih dokazov pa sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.
Stranke z interesom A..A., C.C. in D.D. na tožbo niso odgovorile.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da kot urejen evidentira del meje med parc. št. 1683/6 k.o. …, ki je v lasti predlagateljice postopka A.A, in parc. št. 1683/2 k.o. …, ki je v solasti tožnice, C.C. in D.D. Tožnica namreč ugovarja, da na mejni obravnavi dne 1. 9. 2011 ni bila prisotna ter za podpis zapisnika tudi ni pooblastila svoje sestre D.D., ki je brez njenega pooblastila podpisala zapisnik o mejni obravnavi.
Po določbi prvega odstavka 28. člena ZEN se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Po določbi drugega odstavka tega člena pa so lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje. V skladu z določbo tretjega odstavka 30. člena ZEN mora geodetsko podjetje na mejno obravnavo vabiti lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel. Po petem odstavku 30. člena ZEN se kot dokazilo o vročitvi vabila na mejno obravnavo štejejo vročilnica ali poštna knjiga z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Po tretjem odstavku 32. člena ZEN zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi. Po četrtem odstavku 4. člena Pravilnika geodet na začetku mejne obravnave ugotovi, katere vabljene osebe so prisotne.
Sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve in po preučitvi tožbenih navedb in dokaznih predlogov tožnice meni, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna. Sodišče v celoti sledi dokazni oceni drugostopnega organa v pritožbeni odločbi in se na razloge le-te tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Ugotoviti je potrebno, da iz popisa oddanih pošiljk izhaja, da je bilo tožnici poslano vabilo na predmetno mejno obravnavo v skladu s citirano določbo petega odstavku 30. člena ZEN. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 1. 9. 2011 pa je razvidno, da je geodet poleg tožničinega imena in naslova vpisal, da je prisotna na mejni obravnavi ter njeno letnico rojstva, kot mu to narekuje določba prvega odstavka 4. člena Pravilnika. Prav tako se v zapisniku nahaja podpis tožničinega imena in priimka poleg navedbe njenega imena in priimka, brez opombe, da gre za podpis njene sestre, ki se je sama s svojim imenom in priimkom, kot solastnica parc. št. 1683/2, tudi podpisala na predmetni zapisnik ob navedbi svojega imena in priimka, in sicer z drugačno pisavo, kot je pisava pri podpisu tožnice na tem zapisniku. Tako sodišče ugotavlja, da je bil predmetni zapisnik mejne obravnave voden v skladu z določbami ZEN in Pravilnika in sodi, da bi geodet, kolikor tožnica na mejni obravnavi ne bi bila prisotna, to v zapisniku med opombami navedel, kot je tudi navedel, da se B. vabilu ni odzvala ter da je lastnico E.E. zastopal pooblaščenec. Sodišče tudi ugotavlja, da je ob navedbi imena in priimka E.E. v zapisniku podpis njenega pooblaščenca. Tako sodišče sodi, da kolikor bi tožnico (četudi brez pooblastila) zastopala njena sestra, bi ob navedbi tožničinega imena in priimka v zapisniku podpisala svoje ime in ne tožničino. Glede na to, da je bilo, kot že navedeno, vabilo na predmetno mejno obravnavo tožnici pravilno poslano, čemur tožnica niti ne oporeka, ter ob tem, da je bil zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi 1. 9. 2011 ni bila navzoča, na tožnici. Ta pa tako v pritožbi zoper izpodbijano prvostopno odločbo, kot v tožbi zgolj zatrjuje, da se zaradi službenih obveznosti obravnave ni mogla udeležiti ter da tudi ni pooblastila nobene osebe, da se v njenem imenu udeleži mejne obravnave in podpiše zapisnik. Ni pa predložila nobenih dokazov, s katerimi bi izkazala svoje trditve (npr. dokazilo o tem, da je bila tega dne ob času, ko je potekala mejna obravnava, drugje – zatrjuje namreč, da je imela službene obveznosti, pri čemer pa niti ni navedla, kakšne službene obveznosti je imela, kaj šele, da bi to dokazala). Ker torej tožnica svojih trditev ni izkazala, ob tem da je vabilo tožnici na mejno obravnavo izkazano, kar niti ni sporno, ter da je geodet, ki je postopek mejne obravnave vodil, v zapisniku navedel, da je bila prisotna ter da se v zapisniku nahaja tudi podpis njenega imena in priimka brez navedbe, da bi šlo za drugo osebo, ki bi se na zapisnik podpisala s tožničinim imenom in priimkom, ob tem da, kot je sodišče že navedlo, je predmetni zapisnik voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, sodišče sodi, da je odločitev upravnih organov v tej zadevi pravilna. Tožnica je podala le dokazni predlog za zaslišanje njene sestre D.D., njene matere C.C., geodeta F.F. in E.E., ki pa ga sodišče zavrača. Ob odsotnosti navedb, kje konkretno se je tožnica 1. 9. 2011 v času, ko je potekala predmetna mejna obravnava, nahajala ter ob tem, da za to ni predložila nobenega dokaza, sodišče meni, da zgolj z dokaznim predlogom za zaslišanje omenjenih prič, pri čemer sta njena sestra in mati izjavi podali že v pritožbenem postopku, E.E. pa sploh ni bila prisotna na tej mejni obravnavi, ne more uspeti. V zvezi z njenim sklicevanjem na primerjavo njenega podpisa na pooblastilu odvetniku in podpisa na zapisniku mejne obravnave se sodišče, v izogib ponavljanju, prav tako sklicuje na razloge drugostopne odločbe.
Po navedenem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je bilo treba tožbo zavrniti kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave. Po določbi drugega odstavka 51. člena ZUS-1 namreč sodišče na glavni obravnavi izvaja dokaze, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu, pa dokazi niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt. Kot že povedano je sodišče v celoti sledilo dokazni oceni pritožbenega organa v odločbi druge stopnje, ki je po presoji sodišča tudi izvedel vse dokaze, relevantne za odločitev.
Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.