Jedro

Končno je glede pritožbenega očitka upnikovega okoriščanja s hrambo zarubljenega vozila pri dolžnici pojasniti, da je ta neutemeljen, saj stroške premičninske izvršbe sprva krije upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), po opravljenih izvršilnih dejanjih pa ti bremenijo dolžnika, če jih upnik na sodišču pravočasno priglasi in če so bili potrebni za izvršbo (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). Med stroške, potrebne za izvršbo, je uvrstiti tudi stroške, povezane s hrambo zarubljenih stvari. Izvršitelj je pojasnil, da je vozilo ob upoštevanju njegove vrednosti, starosti in oddaljenosti hrambe pri pooblaščeni osebi izvršitelja pustil v hrambi pri dolžnici zaradi ekonomičnosti postopka. Takšno odločitev mu dopušča določba 67. člena Pravilnika, po kateri lahko izvršitelj, če oceni, da bi s prevzemom zarubljenih stvari v hrambo izvršitelja ali pooblaščene tretje osebe nastali nesorazmerno visoki stroški glede na višino upnikove terjatve, tudi brez zahteve upnika ali pristojnega organa odloči, da ostanejo vse ali del zarubljenih stvari v hrambi pri dolžniku, razen če obstajajo in so mu znane take posebne okoliščine, ki kažejo na nesmotrnost ali nevarnost takšne hrambe. Dolžnica nesmotrnosti takšne hrambe ni izkazala, saj bi v primeru hrambe pri tretji osebi višina izvršilnih stroškov dodatno narasla, prav tako dolžnica kontinuirano navaja, da avto rabi za nujne prevoze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom ugodilo predlogu upnika in izvršbo odložilo do 19. 5. 2021 (I. točka izreka). Zahtevo dolžnice za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Smiselno zoper II. točko izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje dolžnica. V laični pritožbi vztraja, da je pomočnik izvršitelja sestavil dva zapisnika. Trdi, da ni lastnica zarubljenega avtomobila. Vozilo ji ni bilo izročeno v posest, z možem ga uporabljata za nujne prevoze. Stroškov goriva, vzdrževanja in registracije ne krijeta, saj je že šest let brezposelna, denarna socialna pomoč, ki jo prejema, pa za plačilo naštetega ne zadostuje. Avtomobil ni vreden cene, postavljene s strani pomočnika izvršitelja. Zanika zavzemanje, da se avtomobil hrani pri njej. Hramba je pogojena s stroški najemnine, ki pa je upnik, ker je avtomobil pri njej, ne plačuje. Z neplačilom stroškov hrambe je upnik pridobil več, kot je vrednost vozila. Ker izvršitelj avtomobila ni takoj odpeljal, ima pravni interes za odpravo nepravilnosti. Smiselno se zavzema za ugoditev pritožbi.

3. Upnik in izvršitelj sta odgovorila na vročeno pritožbo. Upnik pritožbene navedbe označuje za neutemeljene in sodišču druge stopnje predlaga zavrnitev pritožbe. Enako predlaga tudi izvršitelj, ki trdi, da nepravilnosti pri opravljanju izvršbe ni bilo. Pojasnjuje, da je bila poleg rubežnega zapisnika zapisana tudi izjava o premoženju dolžnice. Vozilo je ostalo v dolžničini hrambi med drugim zaradi ekonomičnosti postopka. Dolžnica na to ni imela pripomb in je lokacijo hrambe potrdila s podpisom zapisnika. Avtomobil je bil ocenjen ob pomoči spletnega portala avto.net, dolžnica na kraju samem ni imela pripomb na cenitev, niti nanj naknadno ni naslovila pisne vloge o nestrinjanju s cenitvijo oziroma predlogu za novo cenitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri obravnavi zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zavzelo napačno stališče, da dolžnica za odločanje o zahtevi nima več pravnega interesa. Ta naj bi prenehal v trenutku, ko je izvršitelj zaključil izvršilno dejanje. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe je, da sodišče odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe (prvi odstavek 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Čeprav je izvršitelj izvršilno dejanje že opravil, dolžničin pravni interes, da sodišče ugotovi nepravilnost pri opravi dejanja izvršbe in jo odpravi tako, da opravljeno izvršilno dejanje - rubež avtomobila, razveljavi, ni prenehal. Zmotno naziranje pa ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je sodišče prve stopnje kljub temu vsebinsko presojalo dolžničine navedbe (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe meritorno odločilo tako, da jo je zavrnilo.

6. Razlogi sodišča prve stopnje o tem, da izvršitelju oziroma njegovemu pomočniku ni mogoče očitati nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, so pravilni in zadostni, zato jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, pri čemer glede na izrecna pritožbena izvajanja še dodaja:

7. Glede pritožbenega očitka, da je pomočnik izvršitelja napisal dva zapisnika, sodišče druge stopnje sprejema izvršiteljevo pojasnilo, da je bila poleg rubežnega zapisnika sestavljena izjava o premoženju dolžnice. Njegovo navedbo potrjuje določba enajstega odstavka 31. člena ZIZ, ki izvršitelju, v kolikor zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, nalaga, da neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja dolžnika pozove, naj poda izjavo o stanju vsega ali dela svojega premoženja. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 9. 12. 2019 izhaja, da zarubljeno vozilo z ocenjeno vrednostjo 1.500,00 EUR ne zadošča za poplačilo upnikove terjatve z višino glavnice 54.534,95 EUR, kar je izvršitelju narekovalo postopanje v skladu s citiranim členom in sestavo zapisnika o seznamu dolžničinega premoženja.

8. Dolžničina navedba, da ni lastnica zarubljenega vozila, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica namreč ni izkazala, zakaj brez svoje krivde predmetne navedbe ni mogla uveljavljati že v zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, podpisala pa je tudi rubežni in cenilni zapisnik, v katerem je označena kot lastnica zarubljenega vozila. Dodati je, da se dolžničina trditev o nelastništvu vozila ne sklada s podatki Registra motornih vozil, v katerem je zabeležena kot uporabnica in lastnica zarubljenega avtomobila, prav tako so dolžničine pritožbene navedbe o neplačevanju goriva in nevzdrževanju vozila kontradiktorne njenim trditvam iz vloge z dne 11. 11. 2019, v kateri je navedla, da sta z možem „za popravilo avtomobila plačala več kot tristo evrov“ in da gorivo za avto plačujeta „malo z denarjem, malo s kartico“.

9. Glede dolžničinega grajanja ocene vrednosti zarubljenega avtomobila je ugotoviti, da je tovrstni očitek neutemeljen. Dolžnica navaja, da avtomobil ni vreden cene, ki jo je določil pomočnik izvršitelja, in da vrednost avtomobila ne presega 500,00 EUR. Sodišče druge stopnje meni, da dolžnica za tovrsten očitek nima pravnega interesa, saj morebitna nižja ocena vrednosti vozila njenega položaja ne bi izboljšala, temveč ravno obratno - s prodajo po nižji ceni bi bil poplačan manjši del upnikove terjatve. S pavšalnimi navedbami dolžnica tudi ne more ovreči pojasnila izvršitelja, da je bila cenitev opravljena v skladu z določbo 79. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), ob upoštevanju podatkov spletnega portala www.avto.net, ugotovljena vrednost pa je bila vpisana v rubežni in cenilni zapisnik, ki ga je dolžnica podpisala. Dolžnica ni izkazala, da bi izvršitelja v roku 8 dni po prejetju rubežnega zapisnika pisno obvestila o nestrinjanju s cenitvijo, oziroma mu v roku petnajstih dni po izteku roka za vročitev obvestila vročila cenitev sodnega cenilca, ki ga je izbrala sama, na svoje stroške (peti odstavek 79. člena Pravilnika).

10. Končno je glede pritožbenega očitka upnikovega okoriščanja s hrambo zarubljenega vozila pri dolžnici pojasniti, da je ta neutemeljen, saj stroške premičninske izvršbe sprva krije upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), po opravljenih izvršilnih dejanjih pa ti bremenijo dolžnika, če jih upnik na sodišču pravočasno priglasi in če so bili potrebni za izvršbo (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). Med stroške, potrebne za izvršbo, je uvrstiti tudi stroške, povezane s hrambo zarubljenih stvari. Izvršitelj je pojasnil, da je vozilo ob upoštevanju njegove vrednosti, starosti in oddaljenosti hrambe pri pooblaščeni osebi izvršitelja pustil v hrambi pri dolžnici zaradi ekonomičnosti postopka. Takšno odločitev mu dopušča določba 67. člena Pravilnika, po kateri lahko izvršitelj, če oceni, da bi s prevzemom zarubljenih stvari v hrambo izvršitelja ali pooblaščene tretje osebe nastali nesorazmerno visoki stroški glede na višino upnikove terjatve, tudi brez zahteve upnika ali pristojnega organa odloči, da ostanejo vse ali del zarubljenih stvari v hrambi pri dolžniku, razen če obstajajo in so mu znane take posebne okoliščine, ki kažejo na nesmotrnost ali nevarnost takšne hrambe. Dolžnica nesmotrnosti takšne hrambe ni izkazala, saj bi v primeru hrambe pri tretji osebi višina izvršilnih stroškov dodatno narasla, prav tako dolžnica kontinuirano navaja, da avto rabi za nujne prevoze.

11. Po pojasnjenem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in II. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).