Jedro

Okoliščine, pomembne za razporeditev preživninske obveznosti, je treba upoštevati tudi v primeru, ko je otrok zaupan v skupno varstvo in vzgojo. Če so zmožnosti enega od staršev boljše, se lahko dogovorita, da ta krije več določenih stroškov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ali se dogovorita o zagotavljanju ustrezne denarne izravnave glede kritja vseh stroškov. Če dogovora ne dosežeta, takšno izravnavo določi sodišče.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se razveljavi začasna odredba z dne 13. 9. 2023 v I. točki izreka (I. točka izreka), (2) da sta starša dolžna ob prevzemih in predaji otrok drugemu staršu predati vse veljavne slovenske osebne dokumente, vključno s karticama zdravstvenega in evropskega zdravstvenega zavarovanja (II. točka izreka), (3) da je oče dolžan od 14. 7. 2022 za hčerino preživljanje prispevati še 253,80 EUR, za sinovo pa 313,80 EUR mesečno (z upoštevanjem plačanih zneskov, navedenih v izreku)(III. točka izreka), (4) da se zavrne, kar je mati zahtevala drugače (IV. točka izreka), in (5) da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2.Oče v pritožbi zoper II., III. in V. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni.

Ker izmenjava osebnih dokumentov ni več problem, za odločitev o tem ni več pravnega interesa. Odločitev je zato treba razveljaviti.

Zmotna je ugotovitev, da se starša z oceno potreb strinjata. Sam se ni strinjal z višino stroška za vrtec. O tem, ali naj se otroka vpiše v zasebni vrtec, teče poseben postopek. Predlagal je ločeno zagotavljanje oblačil in obutve. Da se tako že izvaja, je potrdila tudi mati, ki je povedala, da otroka dobi v istih oblačilih, kot ju je predala. Predlagal je tudi, da sam poskrbi za plačilo vrtca, šole in prostočasnih dejavnosti ter nakup opreme, mati pa pokrije 40 % stroška. Kljub temu, da je bila prva odločitev razveljavljena, je sodišče v novem postopku sprejelo enako odločitev. Poleg tega je dokazano, da mati ne pokriva svojih obveznosti. Glede najemnine je to potrdila najemodajalka. V vrtcu so mu podali informacijo, da mati od aprila ne plačuje stroška zasebnega vrtca. Ker ni poravnan, ga zanj ni mogoče bremeniti. Glede na materino skrivanje prihodkov, izogibanje davčnim obveznostim in neupravičeno koriščenje socialnih transferjev bi bilo edino pravilno, da se mu naloži le sorazmerni del individualnih stroškov otrok in plačevanje položnic, mati pa naj mu nakazuje sorazmerni delež.

Ker mati ustvarja dodatne prihodke, od katerih ne plačuje davčnih obveznosti, je pravilna porazdelitev preživninskega bremena na način, da sama krije režijske in stanovanjske stroške ter stroške oblačil in obutve, ko so pri njej, stroški vrtca, šole in prostočasnih dejavnosti pa se delijo.

Ne drži, da je za plačilo stroškov doslej skrbela mati. Po začasni sodni poravnavi še vedno plačuje za hčer 210 EUR mesečno, za sina pa 259,82 EUR mesečno. Tudi za obdobje od izdaje izpodbijanega sklepa do njegove pravnomočnosti bi bilo treba to navesti v izreku, sicer bo mati neupravičeno vlagala izvršbo.

Razporeditev stroškov ni pravilna še posebej iz razloga, ker sta otroka približno enako časa pri vsakem od staršev. Ker za ostale stroške tedaj poskrbi tisti od njiju, pri katerem sta otroka, bi moralo sodišče o individualnih stroških odločiti natančneje, in sicer na način, da je vsak od staršev dolžan plačati individualne stroške za vsakega otroka v primerljivih vrednostih z izjemo oblačil in obutve ter višjih režijskih in stanovanjskih stroškov, ki naj jih mati na račun na črno ustvarjenih dohodkov krije sama.

3.Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Do predaje dokumentov prihaja zgolj zaradi zagrožene denarne kazni. Za plačilo položnice za vrtec si oče prizadeva zgolj zato, da bi dosegel izpis sina iz zasebnega vrtca. Ni izkazano, da bi oče kupoval oblačila in obutev. Pritožba je bila vložena zgolj zaradi zavlačevanja postopka. O svojih dohodkih je podala pojasnila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca sta starša desetletne deklice in štiriletnega dečka. Odločitev, da se otroka po razvezi zakonske zveze zaupata v skupno vzgojo in varstvo, o naslovu njunega stalnega bivališča in naslovu za vročanje ter prehajanju otrok med starši je pravnomočna. Z izpodbijanim sklepom je sodišče uredilo dolžnost predaje osebnih dokumentov in preživljanje otrok.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek o odpadlem pravnem interesu za ureditev dolžnosti predaje osebnih dokumentov. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da sta udeleženca v visoko konfliktnem odnosu in se nista zmožna dogovarjati o prehajanju osebnih dokumentov, - da je bilo zaradi tega oteženo uveljavljanje zdravstvene oskrbe in preživljanje prostega časa na počitnicah z vsakim od staršev in - da ostaja bojazen, da bosta po prenehanju veljavnosti začasne odredbe, za katere neizpolnjevanje je bila določena denarna kazen, ponovno ravnala kot prej. Pritožbena trditev, da predaja dokumentov ni več problem, ni izkazana. Nenazadnje je po izdaji izpodbijanega sklepa pritožnik sam predložil listino, iz katere izhaja, da je policiji naznanil, da mu mati pri predaji otrok ni predala dokumentov.

7.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede odločitve o preživljanju otrok. Sodišče je upoštevalo napotke, ki so bili podani v sklepu pritožbenega sodišča, izdanem v prvem postopku. V izpodbijani odločbi se je opredelilo do stališč vsakega od staršev o razporeditvi preživninskega bremena. Zgolj to, da ni sledilo vsem pritožnikovim predlogom, pa ne pomeni, da napotkov ni upoštevalo. Ne drži niti trditev, da je odločitev enaka kot v prvem postopku. Medtem ko je bilo v prvi odločbi breme preživljanja deljeno v razmerju 70 (oče) : 30 (mati), je sedaj razdeljeno v razmerju 60 (oče) : 40 (mati).

8.Sodišče je denarno ovrednotilo potrebe vsakega od otrok, nato pa odločilo, - da vsak od staršev krije stroške, ki nastanejo v okviru gospodinjstva (hrana, razvedrilo in oddih, higiena in kozmetika, prevozi, zdravila in del stroškov bivanja, kolikor so enaki kot pri očetu), - da mati poskrbi za plačilo ostalih stroškov (obleka, obutev, šola, vrtec, prostočasne dejavnosti, stroški bivanja v delu, v katerem so višji kot pri očetu), oče pa h pokritju teh potreb prispeva v denarju.

9.Taka razporeditev preživljanja ima potrebno podlago v določbah Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ1 ). Starši primarno preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu (peti odstavek 183. člena DZ). Preživnina se določi glede na potrebe preživninskega upravičenca ter glede na materialne in pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca, tako da je v ravnovesju med navedenimi pravno odločilnimi dejavniki (189. člen DZ). Okoliščine, pomembne za razporeditev preživninske obveznosti, je treba upoštevati tudi v primeru, ko je otrok zaupan v skupno varstvo in vzgojo. Če so zmožnosti enega od staršev boljše, se lahko dogovorita, da ta krije več določenih stroškov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ali se dogovorita o zagotavljanju ustrezne denarne izravnave glede kritja vseh stroškov. Če dogovora ne dosežeta, takšno izravnavo določi sodišče.2

10.Glede sinove vključenosti v zasebni vrtec se je pritožbeno sodišče izreklo že v prvem postopku. Dejstvo, da o nadomestitvi soglasja za vključitev v javni vrtec teče postopek, ne izkazuje niti da ta strošek ne nastaja, niti da ne sodi med otrokove potrebe.

11.Glede kritja stroškov za oblačila in obutev je sodišče prve stopnje podalo izčrpne in prepričljive razloge (17., 19. in 20. točka obrazložitve). Pri ovrednotenju predlogov vsakega od staršev je zasledovalo namen zmanjšanja izpostavljenosti otrok konfliktnim situacijam med starši. Upoštevaje pogosto prehajanje otrok med starši in konflikten odnos med njima tudi v zvezi z oblačili in obutvijo ter dejstvo, da je dotlej za nakup teh stvari poskrbela mati, je po oceni sodišča najustrezneje, da za to poskrbi mati, oče pa prispeva v denarju. Neutemeljen je očitek, da sledeč materini izpovedbi vsak od staršev otrokom zagotavlja oblačila in obutev. Mati je poleg tega, da se otroka vrneta od očeta v istih oblačilih, kot sta šla k njemu, povedala, da bi ji oče v primeru nakupa gotovo predložil potrdilo o nakupu. Njena izpovedba tako ne nudi podlage za sklepanje, da oblačila kupuje tudi pritožnik. Drugih preudarkov sodišča pritožnik ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ni podvomilo o njihovi pravilnosti.

12.Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma niti o pravilnosti presoje, da za plačilo stroškov za vrtec in šolo poskrbi mati, oče pa prispeva sorazmerni del. Upoštevaje nasprotne predloge staršev je sodišče dalo odločilno težo dosedanji skrbi matere za ta strošek. Pritožbene navedbe o neizpolnjevanju teh obveznosti niso izkazane.

13.Morebitno materino prikrivanje dejanskih prihodkov ne utemeljuje niti drugačne razporeditve preživninskega bremena niti drugačnega načina pokrivanja potreb. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo vse navedbe in predložene dokaze, pomembne za presojo preživninske zmožnosti vsakega od staršev. Ugotovilo je tudi, da mati mesečno zasluži več, kot uradno prikazuje. Pri razporeditvi preživninskega bremena je to dejstvo upoštevalo.3 Konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale njen (še) višji prispevek k preživljanju, pritožnik ni navedel. Boljše preživninske zmožnosti očeta in višje stroške bivanja pri materi je sodišče ustrezno upoštevalo v višini očetovega denarnega prispevka k preživljanju otrok.

14.Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo očetova plačila na račun preživljanja otrok od vložitve predloga do izdaje izpodbijanega sklepa. Upoštevanje morebitnih plačil po izdaji sklepa bo lahko pritožnik uveljavljal v izvršilnem postopku (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

15.Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je ureditev prehajanja otrok in njunega preživljanja v interesu obeh udeležencev (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/17.

2Glej npr. odločbe VSL IV Cp 32/2024 z dne 13. 8. 2024, IV Cp 2020/2018 z dne 24. 1. 2019, IV Cp 98/2021 z dne 19. 5. 2021, IV Cp 1068/2021 z dne 19. 10. 2021

3Nenazadnje je oče sam predlagal, naj sodišče določi denarni preživninski prispevek matere v višini 40 % potreb.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 55/1, 55/1-8 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 183/5, 189 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 55, 55/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.