Jedro

Tožnik v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je dopis z dne 7. 4. 2021 poslal Državnemu odvetništvu RS. Ker tožnik ni izkazal, da je bil dopis z dne 7. 4. 2021, v zvezi s katerim je tožnik dokazoval podajo predloga za mirno rešitev spora, poslan Dravnemu odvetništvu RS, je že iz tega razloga pravilen zaključek sodišča prve stopje, da tožnik ni izkazal, da bi pred državnim odvetništvom RS sprožil poskus mirne rešitve spora. Tudi sicer pa ta tožnikov dopis po vsebini ne predstavlja predloga za mirno rešitev konkretnega spora, v zvezi s katerim je bila vložena tožba v obravnavani zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo zoper tretjo toženko.

2. Tožnik zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožba zoper tretjo toženko dopusti oziroma podredno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Navaja, da je tožnik po pozivu sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2023 predložil dokazilo o vložitvi predloga za mirno rešitev spora v skladu s 27. členom Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv) z vlogo z dne 6. 2. 2023. Kot je razvidno iz spisa, je 7. 4. 2021 tretji toženki poslal dopis, s katerim je zahteval, da se bi sporna zadeva (nastanek materialne škode družini A.) razrešila na miren način. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tega dopisa ni mogoče šteti kot predlog za mirno rešitev spora, saj 27. člen ZDOdv ne določa vsebine predloga za mirno rešitev spora. Ker ta ni vnaprej zakonsko opredeljena, ni mogoče zavrniti njegovega predloga z dne 7. 4. 2021. Vztraja, da je podana pasivna legitimacija tretje toženke. Ne drži, da iz zahtevka, poslanega 7. 4. 2021, ne izhaja povezava med očitanimi kršitvami in kasneje vloženo tožbo. Tožnik je Državno odvetništvo RS vse od leta 2013 opozarjal na konkretno opisane nepravilnosti, ki se dogajajo njegov družini, storjeno pa ni bilo nič. Nerazumljiva je zahteva, da bi moral tožnik zahtevati potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, saj je svojo dolžnost izpolnil z zahtevkom z dne 7. 4. 2021, novembra 2021 pa je nato vložil tožbo, saj Državno odvetništvo RS na njegove zahteve, pozive in prošnje ni odgovarjalo. Uveljavlja kršitev pravice do pravne varnosti, določene v Ustavi RS (v nadaljevanju URS), Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in drugih mednarodnih konvencijah, ki zavezujejo RS. Dodaja, da je predložil dokazilo, da je Državnemu odvetništvu RS predlagal mirno rešitev spora, pri čemer se sklicuje na dopis z dne 21. 4. 2023, ki naj po njegovih trditvah že v spisu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa (ki niso pritožbeno izpodbijane) so: – da je tožnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil 16. 11. 2021 tožbo (med drugim tudi zoper državo – tretjo toženko) zaradi plačila 1.160.667,42 EUR s pripadki; – da je Vrhovno sodišče RS s sklepom I R 179/2021 z dne 15. 12. 2021 za odločanje o zadevi določilo Okrožno sodišče v Celju; – da je sodišče prve stopnje tožnika s sklepom z dne 17. 1. 2023 pozvalo, da v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v roku 15 dni predloži dokazilo o vložitvi predloga za mirno rešitev spornega razmerja, v skladu s 27. členom ZDOdv; – da je tožnik v vlogi z dne 6. 2. 2023 navedel, da je Državno odvetništvo RS prosil za sestanek v zvezi z obravnavo predmetnega škodnega primera, vendar mu organ ni odgovoril; ter – da je iz priloge A139, na katero se je skliceval tožnik, razvidno, da gre za tožnikovo prošnjo za sestanek za predstavitev problematike v zvezi s stečajnim postopkom družbe B. d. o. o. ter dopisom C. C. v zvezi s tem v zadevi I-AV26-3430/2020-12-KB.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo zoper tretjo toženko (četrti odstavek 27. člena ZDOdv), ker je presodilo, da tožnik ni izkazal izpolnjenosti pogojev po 27. členu ZDOdv, saj ni predlagal mirne rešitve spornega razmerja v konkretni zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je podana v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv, po katerem je kot pogoj za uvedbo pravdnega (ali drugega) postopka proti državi ali državnemu organu predviden predhodni postopek. Po citirani določbi mora tisti, ki namerava začeti tak pravdni postopek, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Gre za obvezno procesno predpostavko, ki mora biti – poleg formalne popolnosti tožbe v smislu 180. člena ZPP – izpolnjena, da sodišče v sporu meritorno odloči (konkretni postopek pa ne sodi med tiste, za katere je v šestem odstavku 27. člena ZDOdv izrecno določeno, da zanje izvedba predhodnega postopka ne velja1). Po prvem odstavku 27. člena ZDOdv mora tako tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je poskus mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu (drugi odstavek 27. člena ZDOdv). Začne se na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog iz prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 27. člena ZDOdv), konča pa se: - z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora; - z dnem, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, da predhodnega postopka ne želi nadaljevati; - z dnem, ko predlagatelj prejme pisno izjavo državnega odvetnika, da nadaljevanje postopka ni smiselno; - po poteku treh mesecev od dneva začetka predhodnega postopka, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora (prvi odstavek 35. člena ZDOdv). Državni odvetnik v skladu z drugo, tretjo in četrto alinejo prejšnjega odstavka v osmih dneh od dne, ko se je postopek končal, izda potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (drugi odstavek 35. člena ZDOdv).

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnik predložil dokazilo o vložitvi predloga za mirno rešitev spora v skladu s 27. členom ZDOdv z vlogo z dne 6. 2. 2023, ki ji je priložil dopis tretji toženki z dne 7. 4. 2021. 8. Prvič, pritožnik v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da (tožnik) ni dokazal, da je dopis z dne 7. 4. 2021 poslal Državnemu odvetništvu RS. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako izhaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo navedbam tretje toženke, da iz dopisa z dne 7. 4. 2021 ni razvidno, da bi ga Državno odvetništvo RS prejelo, saj iz samega dopisa ni razvidna sprejemna štampiljka Državnega odvetništva RS, kot je to sicer razvidno iz ostalih tožnikovih priloženih dopisov (kjer je odtisnjena štampiljka Državnega pravobranilstva). Prav tako se poštno potrdilo o oddaji pošiljke, ki je priloženo, nanaša na dopis C. C. z dne 23. 12. 2020. Tožnik v pritožbi glede dopisa z dne 7. 4. 2023 zgolj navaja, da je nerazumljiva trditev tretje toženke, da Državno odvetništvo RS tega dopisa ni prejelo, kljub temu da je zapisala, da je z njegovo vsebino seznanjena, saj če tretja toženka dopisa res ne bi prejela, njegove vsebine ne bi poznala. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil omenjeni dopis tretje toženki vročen skupaj z tožnikovo vlogo z dne 6. 2. 2023.2 Tožnik v pritožbi v dokaz svojih navedb o predloženem dokazilu svojega predloga Državnemu odvetništvu RS za mirno rešitev spora navaja tudi prilogo - dopis z dne 21. 4. 2023, ki naj bi že bil v spisu, vendar pritožbeno sodišču po pregledu spisa ugotavlja, da dopisa s tem datumom v spisu ni. Ker tožnik ni izkazal, da je bil dopis z dne 7. 4. 2021, v zvezi s katerim je dokazoval podajo predloga za mirno rešitev spora, poslan Državnemu odvetništvu RS, je že iz tega razloga pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da bi pred Državnim odvetništvom RS sprožil poskus mirne rešitve spora.

9. Tudi sicer tožnikov dopis z dne 7. 4. 2021 po vsebini ne predstavlja predloga za mirno rešitev konkretnega spora, v zvezi s katerim je bila vložena tožba v obravnavani zadevi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz vsebine dopisa izhaja, da je tožnik zgolj predlagal sklic in izvedbo sestanka za predstavitev problematike (v zvezi s stečajnim postopkom družbe B. d. o. o. ter dopisom C. C. v zvezi s tem v zadevi ..., in v njem niti ni postavil zahtevka oziroma predloga za mirno rešitev spornega razmerja. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v celoti sledilo navedbam tretje toženke, da se dopis z dne 7. 4. 2021 nanaša na postopek ... (enako tudi dopis C. C. z dne 23. 12. 2020) in da gre za izvršilno zadevo oziroma postopek zavarovanja davčnega dolga, ki se je vodil zoper dolžnika C. C. (torej niti ne zoper tožnika), in sicer z vknjižbo zastavne pravice in zaznambe izvršljivosti terjatve na dveh nepremičninah v lasti dolžnika C. C. do ½, ter da je bil slednjemu poslan poziv k plačilu stroškov postopka zavarovanja ... z dne 15. 12. 2020, temu pozivu pa je sledil dopis C. C. z dne 23. 12. 2020 (na katerega se sklicuje dopis tožnika z dne 7. 4. 2021). Glede na opisano vsebino in na večletno preteklo korespondenco, ki jo je Državnemu odvetništvu RS pošiljal tožnik (prošnje za sestanke datirajo že iz leta 2013, kot je razvidno iz prilog), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tega dopisa, tudi če bi ga tretja toženka prejela, ne bi bilo moč obravnavati kot predlog za mirno rešitev spora v predhodnem postopku, saj to iz njegove vsebine niti ni razbrati. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da mora predlog za mirno rešitev spora vsebovati smiseln in določen opis spornega razmerja, za katerega stranka želi, da se ga reši na miren način, in zahtevek oziroma predlog rešitve, opredeljen pa mora biti dovolj določno, da je razvidna povezava med predhodnim postopkom in kasneje vloženo tožbo (prav zaradi presoje (ne)izpolnjenosti procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 27. členu ZDOdv). Slednje v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno.

10. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik, ki je zoper državo (tretjo toženko) začel pravdni postopek, pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi ni predlagal mirne rešitve spornega razmerja, je tožbo zoper tretjo toženko materialnopravno pravilno zavrglo (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Tudi ni utemeljeno sicer posplošeno pritožbeno uveljavljanje kršitve ustavne pravice do pravne varnosti in golo sklicevanje na EKČP in druge mednarodne konvencije, ki zavezujejo RS, ob čemer pritožbeno sodišče vendarle izpostavlja, da predvideni obvezen predhodni postopek pred vložitvijo tožbe ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, in še, da takšen z zakonom (ZDOdv) predvideni postopek ne predstavlja omejitve pravice, temveč način njenega uresničevanja.

11. Glede na obrazloženo je tožnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Po šestem odstavku 27. člena ZDOdv določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko. 2 Vročen v izjavo kot ena izmed prilog k tožnikovi vlogi z dne 6. 2. 2023, ki jo je ta poslal kot odgovor na poziv sodišča prve stopnje o dopolnitvi tožbe s sklepom z dne 7. 1. 2023.