Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 14. 12. 2007 določilo odškodnino za razlaščene parcele predlagateljev 1593/4, 1594 in 1593/11, vse k. o. D, v skupnem znesku 527.775,20 EUR. Nasprotni udeleženki je naložilo, da v roku 30 dni plača prvemu predlagatelju 351.850,00 EUR, drugemu in tretjemu pa vsakemu po 87.962,50 EUR. Napovedalo je, da bodo stroški postopka odmerjeni posebej, da pa jih nosi nasprotna udeleženka. Z dopolnilnim sklepom je določilo še odškodnino za izgubljeno gospodarsko korist v višini 12.689,00 EUR in nasprotni udeleženki naložilo, da v roku 30 dni plača prvemu predlagatelju 8.459,00 EUR, drugemu in tretjemu pa vsakomur po 2.114,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa, ter da tudi obveznost, naložena nasprotni udeleženki s sklepom z dne 14. 12. 2007, obsega zakonske zamudne obresti od izdaje sklepa.

(2) Proti sklepu sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2007 so se pritožili predlagatelji in nasprotna udeleženka, pri čemer je bila pritožba predlagateljev smiselno predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ki ga je prvostopenjsko sodišče 18. 11. 2008 tudi izdalo. Proti slednjemu se je pritožila le nasprotna udeleženka.

(3) Nasprotna udeleženka v obeh pritožbah uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. V pritožbi proti sklepu z dne 14. 12. 2007 se udeleženka zavzema za to, da je treba pri vrednosti razlaščenega zemljišča upoštevati njegovo namembnost pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bila podlaga za razlastitev, in graja drugačno stališče prvostopenjskega sodišča. Navaja, da je sama predložila potrdilo, da so bile razlaščene parcele v relevantnem času gozdno zemljišče, šele 9. 8. 2002 pa so bile namenjene površinam za promet z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto Šentvid - Koseze, česar prvo sodišče sploh ni upoštevalo.

(4) V pritožbi proti dopolnilnemu sklepu nasprotna udeleženka navaja, da ga ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, od katerega sklepa naj bi tekle zakonske zamudne obresti, glede odškodnine pa ni pojasnjena ugotovitev, da predstavlja znesek, ki ga je navedel izvedenec, izgubljeno gospodarsko korist, za kar v materialnem pravu tudi ni podlage.

(5) Na pritožbi nasprotne udeleženke predlagatelji niso odgovorili.

(6) Pritožbi sta utemeljeni.

(7) Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi s sklepom 14. 12. 2007 napačno uporabilo materialno pravo, v posledici česar je relevantno dejansko stanje ostalo neugotovljeno, dopolnilni sklep pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih.

(8) Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/1997; ZSZ) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.(1) Po določbi prvega odstavka 2. čl. ZSZ je nezazidano stavbno zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov. V obravnavanem primeru pa ni ugotovljeno, da bi bilo zemljišče predlagateljev že pred izdano lokacijsko informacijo oziroma sprejetjem prostorskega plana (Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Šentvid - Koseze, Ur. l. RS, št. 72/02) opredeljeno kot stavbno zemljišče. Če držijo trditve nasprotne udeleženke (prvostopenjsko sodišče se do njih in do dokazov, na katere jih je opirala, ni opredelilo), bi moralo sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine izhajati iz opredelitve in vrednosti kmetijskega zemljišča. To ne bi bilo v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. čl. ZSZ, ki določa, da se višina odškodnine določi po vrednosti nepremičnine v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Logično je, da je bil sklep izdan kasneje, kot pa je bil sprejet prostorski načrt za gradnjo odseka avtoceste. Vendar je v zvezi z določitvijo odškodnine odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo odloka, s katerim se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Kot tako je bilo opredeljeno namreč prav zaradi gradnje avtocestne infrastrukture.

(9) V posledici napačnega sklepa o določitvi odškodnine je tudi dopolnilni sklep glede obresti od odškodnine za razlaščene nepremičnine materialnopravno napačen. Nima pa tudi nobenih razlogov o odločilnih dejstvih niti glede pravkar omenjene (stranske) terjatve niti glede določene odškodnine za „izgubljeno gospodarsko korist“, zato se dopolnilnega sklepa ne da preizkusiti in je podana tudi kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP). Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da se je „pri tem“ oprlo na mnenje izvedenca s področja gozdarstva, ki je navedel, da znaša odškodnina za izgubljeno gospodarsko korist 3.040.198,00 SIT ter da „(ta) znesek obsega odškodnino za nakup novega zemljišča za stroške pogozdovanja in varstvena dela ter nadomestilo za izgubo donosa do dobe, ko bo donos mase novega enak sedanjemu.“ Iz povzetega je razvidno, da gre zgolj za povzetek (pravnega) sklepanja, ki nima ne dejanskih ne pravnih razlogov.

(10) Izkaže se, so pritožbeni očitki utemeljeni, zato je bilo treba izpodbijana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (355. čl. ZPP, 1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. 30/86 – 87/2002; ZNP). V novem postopku naj prvostopenjsko sodišče upoštevajoč zgoraj navedene razloge za razveljavitev izpodbijanih sklepov ugotovi ustrezno vrednost razlaščenih nepremičnin predlagateljev in zanje določi odškodnino.

(1)Primerjaj odločbe VS RS II Ips 589/99, II Ips 555/2005, II Ips 120/2005, II Ips 791/2005, II Ips 574/2005.