Jedro

Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 8. 2022 o izdani začasni odredbi, da je otrok visoko ogrožen zaradi možnosti, da bo nasprotni udeleženec z otrokom zapustil RS. Ugotovitve sodišča prve stopnje tvorijo zadostno podlago za sklep, da je otrok zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca visoko ogrožen, ocena ogroženosti je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tudi argumentirano pojasnjena in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin glede dejstva, da gre za otroka staršev različne narodnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 21. 11. 2022 (I. točka izreka) in zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 22. 8. 2022 zoper sklep III N 362/2022 z dne 4. 8. 2022 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje pod točko II vlaga nasprotni udeleženec po pooblaščencu pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep pod točko II spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 22. 8. 2022 zoper sklep III N 362/2022 z dne 4. 8. 2022 ugodi oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v sodišču prve stopnje v novo odločanje ter priglaša stroške postopka.

Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je s stopnjo verjetnosti podana ogroženost mld. otroka (sina predlagateljice in nasprotnega udeleženca). Sklep o začasni odredbi z dne 4. 8. 2022 je bil izdan izključno na podlagi dokazno nepodprtih navedb predlagateljice glede domnevne ogroženosti otroka. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je otrok rojen v Mehiki, da je državljan Republike Slovenije, Mehike in ZDA, da je družina vse do leta 2021 ves čas živela v Mehiki in imajo tam svoj dom, družino - predvsem starše nasprotnega udeleženca ter druge sorodnike, da ima otrok socialno mrežo in družino v Mehiki, da pogreša stare starše in okolje, na katerega je izjemno navezan ter je že od malih nog vajen potovanja z letalom. Zato s prehodom državne meje z namenom odhoda v Mehiko ne more biti ogrožen. V trenutku izdaje sklepa o začasni odredbi z dne 4.8.2022 ni obstajala nobena nevarnost, da bi nasprotni udeleženec s sinom zapustil Slovenijo in da se ne bi vrnil. Elektronska korespondenca nasprotnega udeleženca in predlagateljice dokazuje, da nasprotni udeleženec s sinom v avgustu 2022 ni imel nobenega namena odpotovati, sodišče prve stopnje pa se do teh ugovornih navedb ni opredelilo. Nasprotni udeleženec je tisti, ki je zaradi sina in njegovih možnosti zamenjal svojo domovino za življenje v Sloveniji, kjer ima namen ostati skupaj s svojim sinom. Vendar je prav zaradi ločenosti od primarnega okolja, v katerem je sin odraščal, in zaradi ločenosti od oseb, na katere je navezan, nujno, da se ohranjajo stiki s temi osebami in okoljem. V nasprotnem primeru so ogrožene otroke koristi, ogrožen je normalen duševni razvoj otroka. Pričakovati je, da bo predmetni postopek dolgotrajen. Zato je nevzdržna situacija, ko sin v času spora v nobenem primeru in pod nobenimi pogoji ne bi smel oditi v tujino in obiskati svojih starih staršev. Sodišče prve stopnje graja ravnanje nasprotnega udeleženca, ki je odšel v tujino, in spregleda, da je nasprotni udeleženec s predlogom za izdajo začasne odredbe dejansko predlagal, da se mu odhod dovoli, da je zoper prepoved vložil ustrezna pravna sredstva, sodišče prve stopnje pa do vnaprej znanega datuma odhoda odločitve ni sprejelo. Moralo bi upoštevati stisko, v kateri se je znašel nasprotni udeleženec. Sin je želel oditi v Mehiko, ker je njegova babica praznovala 80. rojstni dan, želel je tudi obiskati bolnega dedka, nasprotni udeleženec pa bi v tem času mld. otroku uredil potni list ZDA in poskrbel za njegovo premoženje v Mehiki, ki bi ga v celoti prenesel na sina. Vse omenjene okoliščine in svojo stisko je nasprotni udeleženec pojasnil tudi na naroku dne 9.11.2022. V tej procesni situaciji in stiski zaradi življenjskih okoliščin, v katerih se je znašel, in zlasti zaradi koristi otroka, ki se je želel vrniti v domovino, se je zato nasprotni udeleženec odpravil na potovanje v Mehiko in v hudi življenjski stiski ravnal na način, da bi sledil željam in koristim otroka. Sodišče prve stopnje tudi ni ustrezno upoštevalo, da je bil nasprotni udeleženec pripravljen predlagateljici plačati potovanje in nastanitev v Mehiko ter da bo otrok, če oče odpotuje v Mehiko brez njega, še dodatno prikrajšan za stike z očetom. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo zgolj in izključno na ravnanje nasprotnega udeleženca, ki je ravnal v stiski oziroma praktično v skrajni sili, da bi ugodil in zagotovil koristi otroka. Predlagateljičine pavšalne navedbe, da je nasprotni udeleženec sina že večkrat odpeljal v Ankaran, niso z ničimer izkazane. Sklicuje se na dopis nasprotnega udeleženca z dne 6.12.2022 in predlaga, da ga pritožbeno sodišče upošteva kot del njegovih pritožbenih navedb. Dodatne okoliščine, ki kažejo na to, da se je imel nasprotni udeleženec namen vrniti v Republiko Slovenijo, so tudi najemna pogodba za stanovanje, ki jo ima nasprotni udeleženec sklenjeno do 14. maja 2023, da ima v lasti dva avtomobila, da si v postopku prizadeva pridobiti polno skrbništvo nad sinom in vpis sina v osnovno šolo v Sloveniji. Do vsega tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ni upoštevalo, da je nasprotni udeleženec kupil povratne letalske karte za oba, ki jih je predhodno predložil sodišču prve stopnje, kar vse kaže na njegov namen vrnitve v Slovenijo. Izpodbijan sklep sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbami drugega odstavka 157., 159. in 160. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), saj je zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu odpotovati v Mehiko z otrokom (vsaj za določen čas) povzročena škoda na duševnem zdravju in razvoju mld. otroka in na njegovem premoženju. Mld. otrok ima pravico do stikov z osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan (142. člen DZ-1), ti stiki pa se lahko v konkretnem primeru izvršujejo le na način, da mld. otrok občasno odpotuje v Mehiko oziroma v kraj, kjer te osebe živijo. Nasprotni udeleženec je podal tudi zadostne in pravočasne trditve o dejstvih, ki narekujejo uporabo tujega prava v predmetni zadevi glede okoliščine, da mora na ameriškem konzulatu v Meridi, Yucatan, Mehiki, nujno urediti potni list ZDA za sina, ki mora biti osebno prisoten zaradi biometrije prstnih odtisov in skena oči, kar je sestavni del potnega lista po novih mehiških zakonih. Prav tako bi sodišče prve stopnje moralo preveriti postopek prometa z nepremičninami, kjer bi moral biti do 12. 12. 2022 otrok z veljavnim potnim listom pri prenosu nepremičnin v Mehiki neposredno navzoč, ker mora oddati svoj prstni odtis. Nasprotni udeleženec je pojasnil, da namerava na sina prenesti lastništvo nad vrednejšim nepremičnim premoženjem v Mehiki, blizu obale Tulum, v kraju Muyil. 3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 350. člena ZPP (v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ) in na pravilno uporabo materialnega prava. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 4. 8. 2022 v II. točki izpodbijanega sklepa.1

6. Nasprotni udeleženec (ki je državljan Mehike) in predlagateljica sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mld. A. A. (v nadaljevanju otrok), ki se je rodil ... v Mehiki. Potem, ko je družina najprej živela v Mehiki in Ameriki, se je v letu 2021 preselila v Slovenijo, nasprotni udeleženec se je v letu 2022 nato odselil iz doslej skupnega bivališča na Polzeli v Ankaran. Predlagateljica je 23. 5. 2022 predlagala dodelitev v varstvo in vzgojo otroka njej kot materi, določitev stikov po dogovoru in določitev preživnine v mesečnem znesku 350 EUR. Nasprotni udeleženec je nato podal nasprotni predlog, da se otrok dodeli obema staršema v vzgojo in varstvo, stiki med njim in sinom pa naj bi potekali tri vikende v mesecu, in sicer od petka po vrtcu (šoli) do nedelje 19.00 ure.

7. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem nepravdnem postopku s sklepom z dne 4. 8. 2022 ugodilo predlogu predlagateljice z dne 3. 8. 2022 in izdalo začasno odredbo, s katero je nasprotnemu udeležencu začasno prepovedalo z otrokom prehajanje državne meje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) z drugimi državami (I/1. točka izreka); naložilo Ministrstvu za notranje zadeve, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, Sektorju za mednarodno policijsko zavarovanje, da v skladu s svojimi pooblastili vpiše/vnese/zaznamuje ukrep prepovedi prehoda državne meje RS za otroka z veljavnostjo do končne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega postopka (I/2. izreka sklepa); kršitelju za primer kršitve začasne odredbe izreklo denarno kazen v višini 300 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti in v primeru nadaljnjega nespoštovanja te začasne odredbe izreklo novo denarno kazen, v novem, višjem denarnem znesku in bo tako ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal (I/3. točka izreka); določilo čas veljavnosti začasne odredbe, ki velja do morebitne drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otroka (I/4. točka izreka) in da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (I/5. točka izreka).

8. S sedaj izpodbijanim sklepom pod točko II je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 4. 8. 2022. Glede na to, da je predlagateljica državljanka RS, nasprotni udeleženec pa državljan Mehike, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je za odločanje podana pristojnost slovenskega sodišča, in sicer Okrožnega sodišča v Celju (sodišče prve stopnje) na podlagi 8. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 v zvezi s 100. členom Uredbe Sveta (ES) 2019/1111 in 4. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – v nadaljevanju ZMZPP ter na podlagi 10. in 13. člena ZNP-1,2 pri svoji odločitvi pa se je pravilno oprlo na določila slovenskega materialnega prava (42. člen ZMZPP)3 in izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, določb 157., 159., 161. in 162. člena DZ, čemur nasprotni udeleženec v pritožbi ne nasprotuje.

9. Po 159. členu DZ so začasne odredbe ukrepi za varstvo koristi otroka. Po prvem odstavku 157. člena DZ sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Po tretjem odstavku 157. člena DZ škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po 7. alineji prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka.

10. Po 100. členu ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje, torej Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po drugem odstavku 6. člena ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

11. V zvezi z uvodnim pritožbenim sklicevanjem nasprotnega udeleženca na vloge, ki jih je podal v postopku, pritožbeno sodišče zgolj pojasnjuje, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, uperjeno zoper odločbo sodišča prve stopnje in je zato v njej treba obrazloženo in konkretizirano izpodbijati razloge odločbe. Zato le posplošeno sklicevanje na navedbe v vlogah, podanih v predhodnih fazah postopka, ni upoštevno.

12. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca je pravilna.

13. Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje v sklepu o izdani začasni odredbi z dne 4. 8. 2022, da je otrok visoko ogrožen zaradi možnosti, da bo nasprotni udeleženec z otrokom zapustil RS, saj ima otrok slovenski in ameriški potni list, nasprotni udeleženec (državljan Mehike) pa je predlagateljici že vzel rojstni list in cepilno knjižico ter otroka večkrat samovoljno in brez vednosti matere odpeljal v Ankaran. Ocena ogroženosti otroka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje argumentirano pojasnjena in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin glede dejstva, da gre za otroka staršev različne narodnosti.

14. Pritožbene navedbe, da je bil sklep o začasni odredbi izdan na podlagi dokazno nepodprtih predlagateljičinih navedb so neutemeljene. V postopkih zavarovanja z začasno odredbo za ugotovitev dejstev, na podlagi katerih se presoja izpolnjenost zakonskih pogojev za izdajo začasnih odredb, zadostuje (znižani) dokazni standard verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot tistih proti oziroma so prvi močnejši od drugih.4 Sodišče prve stopnje tudi pri odločanju o ugovoru pravnorelevantna dejstva za odločitev o utemeljenosti izdaje začasne odredbe ugotavlja s stopnjo verjetnosti.5

15. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj in izključno na ravnanje nasprotnega udeleženca, ko je kršil prepoved prehoda državne meje RS z otrokom, in da v trenutku izdaje sklepa o začasni odredbi z dne 4. 8. 2022 ni obstajala nevarnost, da bi nasprotni udeleženec skupaj z otrokom zapustil Slovenijo. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo z dne 4. 8. 2022 izdalo, ker je že ob izdaji s stopnjo verjetnosti ugotovilo, kot je že bilo pojasnjeno, da obstaja ogroženost otroka zaradi možnosti, da bi nasprotni udeleženec z njim zapustil RS in bi otrok s tem izgubil redne in neposredne stike s predlagateljico, kar ne bi bilo v njegovo korist. Sta se pa ogroženost otroka in samovoljno ravnanje nasprotnega udeleženca dejansko potrdila, ko je nasprotni udeleženec kršil izdano začasno odredbo in se je z otrokom kljub prepovedi prehoda državne meje RS odpravil na pot v Mehiko,6 kar je sodišče prve stopnje upoštevalo kot dodatno okoliščino, ki pa le utrjuje in potrjuje utemeljenost izdaje začasne odredbe.

16. Glede na navedeno in ob pravilnih že opredeljenih materialnopravnih izhodiščih nasprotni udeleženec z navedbami,7 ki se vsebinsko nanašajo na zavrnitev njegovega predloga za začasno dovolitev prehoda državne meje RS za čas od 22. 11. 2022 do 20. 12. 20228 in tudi niso bile vsebina ugovornih navedb zoper sklep o začasni odredbi o prepovedi prehoda državne meje RS z dne 4. 8. 2022, ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje tudi ni spregledalo elektronske korespondence nasprotnega udeleženca s predlagateljico, v dokaznem postopku jo je vpogledalo in prebralo. Pritožbeno sodišče sicer sprejema pritožbene argumente, da nasprotnemu udeležencu situacija, ko z otrokom ne more odpotovati v Mehiko in ZDA, kjer so otrokovi stari starši in sorodniki, povzroča stisko. Zato v zvezi s tem izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi le za začasen ukrep prepovedi prehoda državne meje RS do morebitne drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka za varstvo koristi otroka.

17. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 8. 2022 je glede na obrazloženo pravilen. Glede na navedeno je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. T očka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

18. Glede na naravo postopka z začasno odredbo je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o vseh stroških postopka.

1 V I. točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 21. 11. 2022, nasprotni udeleženec pa je zoper ta del sklepa v skladu s pravnim poukom vložil ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 13. 2. 2023. 2 Natančneje glej 9. in 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 3 Natančneje glej 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 4 Primerjaj N. Pogorelčnik Vogrinc, Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, komentar k 161. členu, str. 515 – 516. 5 Primerjaj N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana, 2015, str. 13, 293. 6 Nasprotni udeleženec je po pritožbeno neizpodbitih ugotovitvah sodišča prve stopnje dne 22. 11. 2022 kljub veljavni prepovedi prehoda državne meje RS skupaj z otrokom prečkal državno mejo RS in tega dne samovoljno ni pripeljal otroka predlagateljici (kar v pritožbi tudi sam priznava), čeprav je na naroku 9. 11. 2022, kjer je potovanje v Mehiko predlagal tudi predlagateljici, na izrecno vprašanje sodišča prve stopnje, ali bi tudi sedaj odpeljal otroka brez soglasje matere v Mehiko, odgovoril, da brez soglasja matere otroka ne bi odpeljal, ker ni takšne vrste človek. Predlagateljica je bila nato s strani frankfurtske policije ob 18.30 uri obveščena, da so pridržali nasprotnega udeleženca skupaj s sinom, od koder je imel namen 23. 11. 2022 odpotovati z letalom v Mehiko (Cancun) ter da je bil otrok (star 5 let) nameščen v mladinski dom (krizni center) v Nemčiji, ki je bil zanj nepoznano okolje in niti ni poznal jezika. 7 Gre za pritožbene navedbe o namenu nasprotnega udeleženca vrniti se v RS po odhodu v Mehiko, o razlogih za začasno dovolitev prehoda državne meje RS z otrokom, o njegovi stiski in razlogih za kršitev prepovedi prehoda državne meje RS, o pripravljenosti plačati predlagateljici potovanje v Mehiko ter o njegovih lastnih zaključkih glede otrokove ogroženosti in stiske. 8 O tem je sodišče prve stopnje odločilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.