Jedro

Če prevzame solastnik v postopku delitve celo stvar in mora drugemu njegov delež izplačati, se izplačilo izračuna iz tržne vrednosti stvari, ki se deli.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno nepremično premoženje udeležencev postopka, ki ga v naravi predstavlja stanovanje v Izoli v izmeri 67,16 m2 in ki je v solasti udeležencev vsakega do 1/2, razdruži tako, da prejme to stanovanje v izključno last in posest nasprotna udeleženka A.K., ki mora predlagatelju kot nadomestilo za 1/2 solastnega deleža na stanovanju izplačati 5.306.255,00 SIT v roku treh mesecev od dneva izdaje tega sklepa z zakonitimi zamudnimi obresti od dneva izdaje tega sklepa do plačila. Odločilo je, da ima predlagatelj do dokončnega poplačila zastavno pravico na tem stanovanju za znesek, ki ga je dolžna plačati predlagateljica. Skupne stroške postopka, in sicer stroške izvedenca v višini 51.991,00 SIT je naložilo v plačilo vsaki stranki do polovice in zato nasprotno udeleženko zavezalo, da plača predlagatelju polovico stroškov, to je 25.995,50 SIT in da plača polovico sodne takse za sklep.

Proti temu sklepu je vložila nasprotna udeleženka pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da se sklep razveljavi in vrne zadeva v novo odločanje. Nasprotna udeleženka izpodbija višino cenitve stanovanja, saj trdi, da se o tej cenitvi ni mogla izjasniti, ker je cenitev dobila šele s sklepom. Zato nanjo ni mogla dati pripomb. Ne strinja se tudi s predvidenim načinom razdružitve in predlaga, da ostane sedanje stanje. Predlagatelj je v teku tega postopka večkrat predlagal, da svojo polovico podari otrokom, ki živita skupaj z udeleženko, zato naj predlagatelj to obljubo izpolni.

Podrejeno naj odkup ponudi direktno otrokom, vendar po realni ceni in ne po taki ceni kot jo je ugotovil izvedenec. Udeleženka ima pripombe tudi na samo cenitev, saj cenitev ni upoštevala zmanjšane vrednosti stanovanja zaradi razpok v dimniku in drugih napak. Pritožuje pa se tudi glede odmere sodne takse in predlaga, da sodišče izda sklep o sodnem nalogu.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Čeprav je nasprotna udeleženka prejela cenitev šele s sklepom, bi pripombe nanjo lahko podala tudi v pritožbi, zato ni mogoče sprejeti njenih navedb, da na to cenitev pripomb ni mogla dati. V zvezi s trditvami, da se ne strinja s predvidenim načinom delitve in predlaga ohranitev sedanjega stanja, pa ji je treba pojasniti, da ima vsak solastnik pravico ob vsakem času predlagati delitev stvari (16. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Skupnost več solastnikov ni prisilna. Predlagatelj zato pri delitvi lahko vztraja in nasprotna udeleženka z ugovorom, da naj se ohrani sedanje stanje (ko sama uporablja celo stvar), ne more uspeti. Ni pa prisiljena odkupiti deleža predlagatelja. Če predlagatelju ni pripravljena izplačati njegovega solastninskega deleža in prevzeti celo stvar, jo sodišče k temu ne more prisiliti, čeprav je objektivno gledano tak način kvečjemu v njeno korist. Ker fizična delitev stanovanja ne pride v poštev, bi v takem primeru moralo sodišče opraviti civilno delitev, to je stanovanje prodati in izkupiček porazdeliti med udeleženca v sorazmerju z njunima deležema. Povsem neupošteven je pritožničin predlog, naj se predlagatelju naloži, da izpolni obljubo, ker je otrokoma ponujal svojo polovico stanovanja. Protispisna pa je trditev, da cenilec ni upošteval zmanjšane vrednosti stanovanja zaradi razpok v dimniku, saj je iz te cenitve (list. štev. 44 spisa) razvidno, da je prav zaradi razpoke dimnika amortizacijo povečal za 5%. Kljub temu, da je pritožba v pretežni meri neutemeljena, pa je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo v novo odločanje, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnine res napačno ugotovilo. Ker bi po izpodbijanem sklepu nasprotna udeleženka dobila v izključno last in posest celo stanovanje, bi morala predlagatelju njegovo polovico izplačati.

Izplačati pa bi mu morala vrednost, ki ne bi smela biti nižja od vrednosti, ki bi jo dobil predlagatelj, če bi se opravila civilna delitev, kjer se vrednost nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve izvedenca po tržni ceni na dan cenitve (člen 236 v zvezi s členom 178 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Iz cenitve, ki jo pritožba napada iz napačnih razlogov, vendar je dejstvo, da jo izpodbija, je razvidno, da je izvedenec nepremičnino ocenil po Pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin, standardu JUS U.C.2.100, Odloku o povprečni gradbeni vrednosti stanovanjske površine in o stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za področje občine Izola (1997) in Indexu IMG Slovenije (list. štev. 45 spisa). Iz te cenitve se zato ne da razbrati, ali je izvedenec res ocenil tržno vrednost nepremičnine. Sodišče prve stopnje, ki je sledilo tej cenitvi, je zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede vrednosti nepremičnine in posledično plačila, ki ga je naložilo nasprotni udeleženki in je iz tega razloga pritožbeno sodišče moralo napadeni sklep razveljaviti in vrniti zadevo v novo odločanje. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje od izvedenca pribavi pojasnilo, ali je ocenjena vrednost nepremičnine tržna ali kakšna druga, saj je v postopku, kot je konkreten, upoštevna le tržna vrednost nepremičnine. Zatem naj o zadevi ponovno odloči.