Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena dejstva ne predstavljajo pravno odločilnih dejstev. Dolžnik z njimi ni oporekal izterjevani terjatvi, torej ni zatrjeval pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Poleg tega dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2.Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Zaveda se, da je potrebno izterjevano terjatev plačati, vendar zaradi zadržanega stanja na tekočem računu ne more plačati celotnega zneska, saj nima dovolj sredstev na razpolago. Ker mora plačati tekoče življenjske stroške, mu za dostojno preživetje ostane zelo malo denarja. Sodišče naj na upnika naslovi prošnjo, da dolg odplača v dveh ali treh enakih obrokih.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pravna podlaga za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi je podana v določbah 53. člena in 61. člena ZIZ. V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V primeru, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi (izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje (v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9. 12. 1999, morajo to biti pravno pomembna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka), in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). V tej fazi postopka sodišče prve stopnje zgolj ugotavlja, ali je ugovor dolžnika obrazložen, kar pomeni, da ne presoja resničnosti upnikovih in dolžnikovih zatrjevanih navedb ter ne ocenjuje resničnosti predloženih dokazov. Presoja samo, ali je dolžnik zadostil pogojem iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen v skladu z navedeno določbo ZIZ, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Po stališču Ustavnega sodišča RS je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 11. 1. 2007, št. Up-1130/05-10 in z dne 20. 5. 2008, št. Up-2216/06). Pri ocenjevanju kriterijev obrazloženosti ugovora pa je potrebno tudi upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Dolžniku v ugovoru ni treba predlagati dokazov, če v njem zatrjuje negativna dejstva, s katerimi zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, saj je v tem primeru dokazno breme na strani upnika in ne dolžnika (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-854/05-14 z dne 7. 2. 2007).

5.Dolžnik je v ugovoru navedel, da upnik ni upošteval njegove prošnje o predčasni prekinitvi zavarovalne police, da se stroški ne bi povečali, da zaradi prevelikega mesečnega obroka ni mogel plačevati svoje obveznosti in da je sedaj znesek prevelik, da ga bi plačal v enem znesku (kar pritožbeno ni izpodbijano).

6.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena dejstva ne predstavljajo pravno odločilnih dejstev. Dolžnik z njimi ni oporekal izterjevani terjatvi, torej ni zatrjeval pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Poleg tega dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov.

7.Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago, pravilno zaključilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, zato ga je utemeljeno na podlagi petega odstavka 62. člena ZIZ zavrnilo.

8.Glede pritožbenega predloga dolžnika o obročnem plačilu izterjevane terjatve pa je pojasniti, da sodišče o tovrstnem predlogu v okviru izvršilnega postopka ne odloča, lahko pa dolžnik tovrsten predlog naslovi na upnika.

9.Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

10.Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih dolžnik ni priglasil.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/5