Jedro

Dejstvo, da so bila denacionalizacijskemu upravičencu izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina za zaplenjeno premoženje, ne more biti podlaga za odločitev, da ni pogojev za uporabo določb ZDKG. Statusa zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ne dobijo le kmetije, katerih zemljišča tvorijo kompleks, ampak je bistvena količina in vrsta zemljišča (od 5 ha do 100 ha površin, ki ne smejo biti izključno gozdovi). Tudi nadomestna zemljišča prevzemniku kmetije zagotavljajo večjo rentabilnost in s tem boljši eksistenčni položaj. Zato ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo nepravično do ostalih dedičev, če bi le prevzemnik kmetije podedoval nadomestna zemljišča, saj je prav to namen ZDKG.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bilo ob smrti pokojnega Ja. H. ....1971 uvedeno dedovanje in opravljen zapuščinski postopek pod opr. št. O .../71. V tem postopku je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da je pokojni Ja. H. s sinom G. H. dne ....1969 sklenil izročilno pogodbo, s katero je sinu izročil vse nepremičnine, ki jih je imel ob sklenitvi pogodbe. Drugi sin, Jo. H., je uveljavljal pravico do nujnega deleža in zapuščinsko sodišče ga je s sklepom z dne ....1973 razglasilo za nujnega dediča, nato pa v sklepu povzelo dedni dogovor, v katerem se je G. H. Jo.-u H.-u na račun nujnega deleža zavezal izročiti parc. št. xy1 in xy2 v k.o. Stari Dvor in plačati 6.000,00 din.

Še pred sklenitvijo izročilne pogodbe leta 1969 so bile pokojnemu Ja. H. z odločbo OLO Kranj št. .../1 z dne ...1957 zaplenjene nepremičnine parc. št. xy3 in xy4 v k.o. Stari Dvor in parc. št. xy5 in xy6 k.o. Dorfarje. Po predlogu B. H., sina G. H., je bilo z odločbo o denacionalizaciji z dne ...2003 Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije naloženo, da pokojnemu Ja. H. za nacionalizirana zemljišča kot odškodnino v obliki nadomestnih zemljišč izroči solastninski delež do 36346/140071 na kompleksu D... k.o. Stari Dvor, ki ga sestavlja 22 parcel. B. H. je nato zapuščinskemu sodišču predlagal, naj na podlagi prvega odstavka 74. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl., v nadaljevanju ZDen) glede vrnjenega premoženja opravi nov zapuščinski postopek. Predlagal je, naj zapuščinsko sodišče pri odločanju uporabi določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl., v nadaljevanju ZDKG), ker so bila zaplenjena zemljišča del kmetije, ki jo je od pokojnika prevzel njegov oče G. H. in je kasneje dobila status zaščitene kmetije ter je sedaj v njegovi lasti.

Sodišče prve stopnje je dne ...2007 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je odločilo, da se za dedovanje uporabijo določbe Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl., v nadaljevanju ZD) in ne določbe ZDKG, ker v denacionalizacijskem postopku vrnjena zemljišča ne predstavljajo zaščitene kmetije oziroma jih ni mogoče šteti v sklop zaščitene kmetije. Tako je na podlagi dednih izjav odločilo kakšne dedne deleže prejmejo posamezni zakoniti dediči. Po pritožbi dediča B. H. je višje sodišče s sklepom opr. št. I Cp .../2007 z dne ....2007 sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Opozorilo je na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju USRS) št. Up-62/94 z dne 13. 11. 1997, v kateri je to zavzelo jasno stališče, da je za odločitev o tem, ali se za dedovanje uporabijo posebni predpisi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 in nasl, v nadaljevanju ZDKZ) pomembno, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija. Poudarilo je, da večina zaplenjenih zemljišč ob zaplembi ni imela statusa zaščitene kmetije, saj je bil prvi predpis (ZDKZ), po katerem so kmetije pridobile status zaščitenih kmetij, sprejet šele 1973. USRS je odločilo tudi, da je treba ZDKZ uporabiti tudi v primeru, ko v prvem zapuščinskem postopku sodišče ni uporabilo določb ZDKZ bodisi zato, ker je bilo premoženje preneseno z dedno pogodbo, bodisi zato, ker je zapustnik umrl pred uveljavitvijo ZDKZ, ker bi drugačno stališče privedlo do neenakega obravnavanja strank v zapuščinskem postopku (11. točka odločbe Up-62/94). Višje sodišče je tudi opozorilo, da so bila v primeru, ki ga je obravnavalo USRS, denacionalizacijskemu upravičencu zaplenjena zemljišča vrnjena v naravi, pokojnemu Ja. H. pa je bila dana odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč. Vendar je višje sodišče zavzelo stališče, da bi bila kršena pravica do enakosti pred zakonom, ki jo zagotavlja 14. člen Ustave Republike Slovenije, če sodišče ne bi uporabilo določb ZDKG zgolj zato, ker denacionalizacijskemu upravičencu niso bila vrnjena zemljišča v naravi, ampak mu je bila dana odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno odločilo, da ni podlage za uporabo ZDKG. Z izpodbijanim sklepom je na podlagi določb ZD o zakonitem dedovanju za dediče razglasilo zapustnikovo hči M. K. in zapustnikova vnuka F. L. in B. H., nato pa upoštevajoč sklenjeni dedni dogovor ugotovilo, da sta vrnjene nepremičnine prevzela v last M. K. do 8/12 in B. H. do 4/12. V obrazložitvi je navedlo, da je sicer v času podržavljenja kmetija zapustnika izpolnjevala pogoje za pridobitev statusa zaščitene kmetije, vendar je ocenilo, da zato, ker je bila pokojnemu Ja. H. namesto odvzetih zemljišč priznana le odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč, ne bi bilo pravično, da bi ta pripadla le prevzemniku zaščitene kmetije B. H.. Poudarilo je, da se ta nahajajo izven kompleksa zaščitene kmetije in da pred podržavljenjem tudi niso pripadala kmetiji, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da ni podlage za uporabo ZDKG, tudi ni ugotavljalo, kateri od obeh dedičev izpolnjuje pogoje za prevzemnika zaščitene kmetije.

Zoper takšno odločitev se ponovno pritožuje dedič B. H. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na podlagi ZDKG njega določi za prevzemnika kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet dedovanja, ostalim dedičem pa določi nujne deleže, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je pravno pomembno to, kateri kmetiji so zemljišča pripadala pred razlastitvijo, da pa zemljišča, ki so predmet tega zapuščinskega postopka, skupaj s kmetijo, ki jo ima v lasti, kot celota predstavljajo zaščiteno kmetijo približno v obsegu, kot je bila pred podržavljenjem.

Dediči P. in J. L., Jo. H. in M. K. so na pritožbo odgovorili. Opozarjajo, da so bila v denacionalizacijskih postopkih tudi nekmetom kot odškodnina izročena nadomestna zemljišča, kar pomeni, da ta niso bila izročena prav zaradi tega, ker ima sedaj kmetija status zaščitene kmetije. Poudarjajo, da ZDKG ščiti zaščitene kmetije zaradi ekonomskega obstoja, zato bi moralo po njihovem mnenju sodišče tudi, če bi odločalo po ZDKG, dati prednost dedinji M. K., ki s svojo družino živi izključno od kmetijske dejavnosti in ne od prodaje zemljišč kot pritožnik.

Pritožba je utemeljena.

V 67. členu URS je določeno, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. USRS je v odločbi št. U-I-57/92, s katero je odločilo, da niso v nasprotju z ustavo posebna pravila o dedovanju v ZDKZ, navedlo, da ZDKZ (tako kot sedaj veljavni ZDKG) poudarja socialno funkcijo lastnine, ker - s prepovedjo delitve kmetij, s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev in omejevanjem oporočne svobode - prevzemnikom zaščitenih kmetij zagotavlja eksistenčno podlago. USRS je odločilo, da je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine utemeljeno, ker se lastninska pravica in oporočno razpolaganje uresničujeta skladno z naravo in z namenom stvari ter skladno s splošnim interesom, ki je opredeljen v agrarni politiki države. Navedlo je, da se s posebno ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij uveljavlja načelo pravičnosti, ker se zmanjšuje ogrožanje eksistenčnega položaja prevzemnika, dan pa je tudi poudarek ekonomski funkciji lastnine, ker se preprečuje delitev srednjih kmetij, ki bi sicer postale nesposobne za gospodarjenje.

Dejstvo, da so bila pokojnemu Ja. H. izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina za zaplenjeno premoženje, ne more biti podlaga za odločitev, da ni pogojev za uporabo določb ZDKG. Statusa zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ne dobijo le kmetije, katerih zemljišča tvorijo kompleks, ampak je bistvena količina in vrsta zemljišča (od 5 ha do 100 ha površin, ki ne smejo biti izključno gozdovi). Tudi nadomestna zemljišča prevzemniku kmetije zagotavljajo večjo rentabilnost in s tem boljši eksistenčni položaj. Zato ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo nepravično do ostalih dedičev, če bi le prevzemnik kmetije podedoval nadomestna zemljišča, saj je prav to namen ZDKG.

Višje sodišče je tako pritožbi ugodilo in je na podlagi tretje točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 163. členom ZD izpodbijani sklep razveljavilo in na podlagi 356. člena ZPP odločilo, naj se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnica sodišča prve stopnje že dvakrat zavzela stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovila vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.

Sodišče prve stopnje bo moralo glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila zaplenjena zemljišča del kmetije, ki je kasneje pridobila status zaščitene kmetije, uporabiti določbe ZDKZ. Glede na ugovore dedičev pa bo moralo v nadaljnjem postopku tudi oceniti, ali so podani razlogi za izključitev enega oziroma drugega dediča iz prevzema zaščitene kmetije po 11. in 12. členu ZDKG, saj le v tem primeru dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, kot je odločilo sodišče v izpodbijanem sklepu. Vsekakor pa naj sodišče prve stopnje tudi v primeru, če bo sprejelo drugačno odločitev, ugotovi dejstva, ki so pravno pomembna v primeru uporabe ZDKG, da bo s tem višjemu sodišču omogočilo morebitno spremembo izpodbijanega sklepa.

Zakon o pravdnem postopku v tretjem odstavku 165. člena določa, da sodišče pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo za končno odločbo, če razveljavi odločbo, zoper katero, je bila pritožba vložena.