Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 570/2013

ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.570.2013 Civilni oddelek

profesionalna skrbnost luknja v tlaku deljena odgovornost sorazmerno zmanjšana odškodnina ravnanje povprečno skrbnega pešca nepremoženjska škoda telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem strah duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti denarna odškodnina odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zlom stopalnice dokazni predlog
Višje sodišče v Ljubljani
23. oktober 2013

Povzetek

Sodišče je delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je tožnici priznalo odškodnino, vendar znižano zaradi njene sokrivde, ki znaša 20 %. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica pri hoji ravnala premalo previdno, kar je prispevalo k nezgodi. Odločitev o višini odškodnine je bila sprejeta ob upoštevanju vseh okoliščin primera, vključno z naravo in težo poškodb ter posledicami za tožnico.
  • Sokrovda tožnice pri nezgodiAli je tožnica pri nezgodi ravnala dovolj previdno in kakšna je njena sokrivda za nastalo škodo?
  • Odškodninska odgovornost toženkeAli je toženka odgovorna za nastalo škodo in ali je bila skrbnost njenega zavarovanca pri vzdrževanju ceste zadostna?
  • Višina odškodnineKako se določi višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, vključno s telesnimi bolečinami, duševnimi bolečinami in strahom?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica bi morala biti nekoliko pazljivejša, ker se je v času nezgode že mračilo in ker je bilo cestišče na kraju njene nezgode tlakovano z granitnimi kockami. V enakih okoliščinah bi bil povprečno skrben pešec pozornejši in tudi tožnica bi se zdrsu tako lahko izognila. Ker pa je šlo za manjšo in slabše opazno luknjo v tlaku, pri čemer mesto te poškodbe ni bilo ne zavarovano in ne označeno, znaša tožničina sokrivda za nastalo škodo zgolj 20 %.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožnici prisojena odškodnina zniža za 1.170,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2010 do plačila in se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu (glede prisojene odškodnine v višini 4.683,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2010 do plačila in glede stroškov postopka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 114,00 EUR, stranskemu intervenientu pa v znesku 245,52 EUR, obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 5.854,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obresti od 2.1.2010 do plačila in ji povrniti 506,73 EUR pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper navedeno sodbo sta se pritožila toženka in stranski intervenient. Prva se sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava, drugi pa tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Oba predlagata ustrezno spremembo prve sodbe, stranski intervenient pa podrejeno tudi njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Toženka vztraja, da njenemu zavarovancu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti. Na kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka, opravlja preglede enkrat tedensko, kar ustreza merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Neživljenjska in pretirana je zahteva, da mora vzdrževalec ceste na vsakem delu in v vsakem trenutku zagotoviti ustrezno stanje ceste. Neutemeljen je zato očitek sodišča prve stopnje, da bi stranski intervenient moral predhodno zaznati in zaščititi kritično mesto, preprečiti hojo ali postaviti opozorilni znak. Sodišče ni upoštevalo tožničinega prispevka k nezgodi. Dokazano je bilo, da tožnica pri hoji ni bila dovolj previdna. Vsak sprehajalec se mora z običajno mero skrbnosti posvetiti površini tal, po kateri hodi. Ker je šlo za urbano površino z granitnimi kockami, ki že po svoji naravni obliki niso ravne, poleg tega pa se je tudi mračilo, bi morala biti tožnica pozornejša; tako bi luknjo lahko opazila in se ji izognila. Prisojena odškodnina je previsoka in v neskladju s sodno prakso. Če bi se tožnica resno ustrašila za svoje zdravje in življenje, bi verjetno po poškodbi ravnala drugače. Za prestani strah bi zadoščala odškodnina v višini 400,00 EUR. Tožnica je po mnenju izvedenca le občasno in v manjši meri ovirana pri hoji po neravnem terenu in pri športu. Ker gre le za minimalno zmanjšano življenjsko aktivnost, bi bila primerna odškodnina za njene duševne bolečine 1.000,00 EUR. Razen imobilizacije noge z mavcem in zdravljenja tromboze tožnica po poškodbi ni imela večjih nevšečnosti, zato bi bila ob upoštevanju prestanih telesnih bolečin primerna odškodnina zanje zgolj 2.000,00 EUR. Posledično je treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka.

4. Stranski intervenient v svoji pritožbi poudarja, da mesta, kjer je prišlo do nesreče, ni mogoče bolj pogosto pregledovati, sploh ker je manj obremenjeno s prometom in hojo. Sodišče ni strokovnjak za področje komunalnih storitev, zato je prekoračilo svoje pristojnosti, ko je ocenilo, da so bili pregledi nestrokovni. Odgovor na to vprašanje bi lahko dal le izvedenec in ne sodišče. Pritožnik soglaša, da tožnica za luknjo ni vedela, saj je šlo za urbano površino, vendar bi sodišče moralo upoštevati, da za to ni mogel vedeti niti stranski intervenient, ki je dovolj skrbno opravljal preglede na tem kraju.

5. Tožnica je odgovorila na obe pritožbi in predlaga njuno zavrnitev.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. V postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, drugih pa pritožnika niti opredeljeno ne uveljavljata. Nesprejemljiv je pritožbeni očitek stranskega intervenienta, da bi sodišče na vprašanje, ali je toženkin zavarovanec pri vzdrževanju ceste ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, smelo odgovoriti le s pomočjo izvedenca za komunalne storitve. Niti toženka niti stranski intervenient namreč dokaza z izvedencem nista predlagala, sodišče pa je vezano na dokazno ponudbo pravdnih strank. Res je tak dokaz predlagala tožnica, vendar v pravdnem postopku ni skupnosti dokazov, zato se toženka in stranski intervenient nista mogla zanašati, da bo sodišče sprejelo tožničin predlog. Sicer pa gre za pravno vprašanje, na katerega je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo. Na podlagi izvedenih dokazov se je lahko povsem zanesljivo prepričalo, da ravnanje toženkinega zavarovanca pri vzdrževanju in pregledovanju cest ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti. Gotovo je, da od vzdrževalca ceste ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem trenutku zagotovil popolno varnost in nadzor na vseh javnih površinah, vendar je dokazni postopek pokazal, da sporna poškodba granitnih kock ni bila niti navedena v dnevnikih toženkinega zavarovanca, sanirana pa je bila šele po več kot treh mesecih. Pritožnika tem ugotovitvam izpodbijane sodbe niti ne oporekata, zato je neutemeljeno njuno vztrajanje, da toženkinemu zavarovancu ni mogoče očitati nobene opustitve pri vzdrževanju in nadzoru javnih površin. Očitno je namreč, da niso bile upoštevane določbe Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1), ki od vzdrževalca terjajo najmanj enkrat tedensko pregledovanje javnih poti.

8. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno utemeljilo toženkino odškodninsko odgovornost. Upoštevati pa bi moralo, da je bila tudi tožnica kot oškodovanka pri hoji premalo skrbna, s čimer je delno prispevala k obravnavani nezgodi in nastali škodi. Res je, da se pešec, sploh v urbanem okolju, pri hoji ni dolžan neprestano posvečati le tlom oziroma površini, po kateri stopa, ne da bi se vmes pogovarjal ali občasno pogledal vstran. Tožnica pa bi vendarle morala biti nekoliko pazljivejša, ker se je v času nezgode že mračilo in ker je bilo cestišče na kraju njene nezgode tlakovano z granitnimi kockami. V enakih okoliščinah bi bil povprečno skrben pešec pozornejši in tudi tožnica bi se zdrsu tako lahko izognila. Ker pa je šlo za manjšo in slabše opazno luknjo v tlaku, pri čemer mesto te poškodbe ni bilo ne zavarovano in ne označeno, znaša tožničina sokrivda za nastalo škodo zgolj 20 %. Po prvem odstavku 171. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima tako tožnica pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

9. Pri njeni odmeri je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo predpisane kriterije iz 179. člena OZ. O naravi in teži tožničine poškodbe ter njenih posledicah se je lahko zanesljivo prepričalo na podlagi tožničine izpovedi in mnenja izvedenca medicinske stroke. Pritožnika ne nasprotujeta dejanskim ugotovitvam izpodbijane sodbe o stopnji in trajanju tožničinih bolečin in strahu. Prisojena odškodnina (3.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 2.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 800,00 EUR za strah) tako glede na vse ugotovljene okoliščine primera ustreza standardu pravične denarne odškodnine in je primerljiva z odškodninami, ki jih sodišče sicer prisoja v drugih podobnih primerih.

10. Zatrjevanega odstopa od sodne prakse pri odmeri odškodnine toženka v svoji pritožbi ni z ničimer utemeljila. Z zahtevanim znižanjem prisojene odškodnine, ki ne dosega niti šestih povprečnih plač na zaposlenega v državi, po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo mogoče doseči namena odškodnine, torej tožničinega zadoščenja. Toženka namreč pozablja, da je tožnica zaradi zloma stopalnice poleg s tem povezanih telesnih bolečin in običajnih nevšečnosti med zdravljenjem utrpela še trombozo. Gre za resen zaplet, ki je občutno podaljšal tožničino okrevanje, saj je bila zaradi zdravljenja tega zapleta potrebna devetdnevna hospitalizacija in večmesečno jemanje zdravil, sprva tudi v obliki bolečih podkožnih injekcij. Poleg tega bo tožnica zaradi posledic poškodbe tudi v bodoče še trpela občasne lahke bolečine. Res je sicer, da je bil tožničin strah ob poškodbi sorazmerno kratkotrajen in ne zelo intenziven. Upoštevati pa je treba, da prisojena odškodnina zajema vse oblike prestanega strahu. Tožnica je bila tudi po ugotovitvi izvedenca medicinske stroke lahko upravičeno in resno zaskrbljena za izid svojega zdravljenja zaradi prej navedenega zapleta. Ta tožničin sekundarni strah pa je bil tudi dovolj dolgotrajen, saj je izzvenel šele po zaključku zdravljenja, torej po več kot treh mesecih, zato brez dvoma predstavlja pravno priznano škodo. Neutemeljen je tudi toženkin pritožbeni očitek, ki se nanaša na obseg tožničine zmanjšane življenjske aktivnosti. Po presoji pritožbenega sodišča to zmanjšanje nikakor ni neznatno, upoštevaje vrsto in naravo funkcionalne okvare tožničinega zdravja ter njeno starost ob poškodbi. Omejena gibljivost stopala tožnico ovira že pri običajni hoji po stopnicah in pri daljši hoji po ravnem terenu, še bolj pa pri hoji po neravnem terenu ali dolgotrajnejši stoji. Čeprav tožnica zato nima večjih težav pri opravljanju svojega dela, pa je občutno prikrajšana pri izrabi svojega prostega časa. Posledica poškodbe jo ovira pri plesu, medtem ko je morala ježo, s katero se je prej rekreativno ukvarjala, zdaj povsem opustiti. Sodišče prve stopnje je po navedenem utemeljeno verjelo tožničinim trditvam o duševnih bolečinah, ki jih prestaja zaradi svoje zmanjšane življenjske aktivnosti.

11. Sodišče druge stopnje je tako pritožbama le delno ugodilo in na podlagi pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prvo sodbo delno spremenilo. Na prvi stopnji prisojeno odškodnino (5.800,00 EUR za nepremoženjsko in 54,00 EUR za premoženjsko škodo) je ob pravilni uporabi materialnega prava zaradi ugotovljene tožničine sokrivde znižalo za 20 % (za 1.170,80 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi). V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in prvo sodbo potrdilo, saj drugi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani.

12. Zaradi delne spremembe sodbe je moralo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP znova odločiti o stroških prvostopenjskega postopka. Pri tem je upoštevalo spremenjeni uspeh strank po temelju (tožnica 80 %, toženka 20 %), že izračunani uspeh po višini (tožnica 72 % in toženka 28 %) ter odmero stroškov, ki jo je v skladu z odvetniško in taksno tarifo opravilo sodišče prve stopnje; tej namreč pritožnika obrazloženo ne oporekata. V celoti je tako tožnica v pravdi uspela s 76 %, toženka pa z 24 %. Ker je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju uspeha strank v pravdi upoštevalo le višino zahtevka, ne pa tudi njegove podlage, se tako pokaže, da se toženka pritožuje v svojo škodo. Ob pravilni odmeri stroškov bi bila namreč upravičena celo do nižjega zneska, kot ji ga je že priznalo sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano stroškovno odločitev ohranilo v veljavi.

13. Tožnica pa mora toženki in stranskemu intervenientu povrniti njune pritožbene stroške, ker sta s pritožbo delno uspela. Upoštevaje doseženo znižanje odškodnine znašajo toženkini pritožbeni stroški 114,00 EUR (taksa za pritožbo), stroški stranskega intervenienta pa 245,52 EUR (nagrada za postopek, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, 20 % DDV in taksa za pritožbo). Stranski intervenient pa ni upravičen do priglašenega pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov, ker ta opravila v pritožbenem postopku niso bila potrebna. Za primer zamude s plačilom tožnica od pritožbenih stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

(1) Uradni list RS, št. 62/1998.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia