Jedro

Ugotovitev ničnosti upravnega akta je izredno pravno sredstvo, ki ga ureja ZUP. O navedenem izrednem pravnem sredstvu odloča pristojni upravni organ v upravnem postopku (280. člen ZUP). Stranka, ki z odločitvijo upravnega organa ni zadovoljna, lahko takšno odločitev upravnega organa izpodbija s tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, ki vsebuje odločitev o izrednem pravnem sredstvu po ZUP, ne pa tudi odločbe, zoper katero je izredno pravno sredstvo po ZUP vložila.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 14. 4. 2015 vložila pri Okrožnem sodišču v Celju tožbo zoper Upravno enoto Laško, zaradi ugotovitve ničnosti odločbe Upravne enote Laško, št. 330-455/2009 z dne 5. 6. 2009. S to odločbo je tožena stranka odobrila pravni posel za promet s kmetijskim zemljiščem, sklenjen na podlagi sklepa z dne 12. 5. 2009, s katerim je Okrajno sodišče v Celju določilo pravno osebo A. d.o.o., kot ponudnico, ki je ponudila najvišjo ceno na javni dražbi, za nakup v tej odločbi naštetih zemljišč. Tožeča stranka je v vloženi tožbi, ki jo je Okrožno sodišče v Celju kot pristojnemu sodišču odstopilo 6. 7. 2016 in v dopolnitvi tožbe z dne 14. 9. 2015 navedla, da je postopek odobritve pravnega posla potekal v nasprotju s predpisi, ki določajo način in pogoje za prodajo kmetijskih zemljišč zaščitene kmetije, zato je upravna enota izdala odločbo, ki je nična.

2. Tožeča stranka uveljavljanja ničnostni razlog iz 6. točke 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Izčrpno je pojasnila vse nepravilnosti postopka odobritve pravnega posla in navedla, da je tožena stranka kršila določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o kmetijstvu ter določila Obligacijskega zakonika. V tožbi pojasnjuje, da je izvršilno sodišče zapisalo, da kupec ne more biti nekdo, ki po zakonu ne more pridobiti nepremičnine, in ker gre v zadevi za zaščiteno kmetijo, bi bilo treba upoštevati omejitve, določene z ZKZ in Zakonom o kmetijstvu. V obravnavanem primeru je zaščiteno kmetijo kupila družba po nižji ceni, kot znaša polovična dejanska vrednost kmetije. Tožena stranka bo morala preveriti, ali ta družba izpolnjuje pogoje za nakup in upoštevati pomen kmetije za tožečo stranko in njeno družino. Če bi to preverila, bi ugotovila, da predstavlja pravni posel tudi oderuško pogodbo. Družba je po vpisu svojega lastništva v zemljiško knjigo zahtevala, da se tožeča stranka z družino izseli iz kmetije in po tem zahtevku predlagala sklenitev najemne pogodbe za določeno plačilo in pod določenimi pogoji. Družba A. d.o.o. ekonomsko izkorišča gozd. Tožeča stranka v tožbi navaja, da A. d.o.o. izkorišča težek gmotni položaj tožeče stranke. V tožbi predlaga, da sodišče odločbo Upravne enote Laško, št. 330-455/2009 z dne 5. 6. 2009, izreče za nično in ugotovi, da je bil celoten postopek do izdaje odločbe ničen. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugotovitev ničnost odločbe Upravne enote Laško, št. 330-455/2009 z dne 5. 6. 2009. V skladu z Zakonom o upravnem sporu (ZUS-1) lahko tožnik s tožbo izpodbija zakonitost dokončnih upravnih aktov (2. člen). V zvezi s tem lahko zahteva odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

5. Ugotovitev ničnosti upravnega akta je izredno pravno sredstvo, ki ga ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). O navedenem izrednem pravnem sredstvu odloča pristojni upravni organ v upravnem postopku (280. člen ZUP). Stranka, ki z odločitvijo upravnega organa ni zadovoljna, lahko takšno odločitev upravnega organa izpodbija s tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, ki vsebuje odločitev o izrednem pravnem sredstvu po ZUP, ne pa tudi odločbe, zoper katero je izredno pravno sredstvo po ZUP vložila.

6. Upravno sodišče je sicer v skladu z določbo drugega odstavka 37. člena ZUS-1, tudi samo dolžno po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na ničnost upravnega akta. Takšno vsebinsko presojo akta sodišče opravi le, če so za to izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1, torej če je tožba, s katero se akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon. V obravnavanem primeru je odločba Upravne enote Laško 330-455/2009 z dne 5. 6. 2009 postala pravnomočna 23. 6. 2009, medtem ko je bila tožba vložena dne 14. 4. 2015, zato sodišče ne more opraviti vsebinske presoje spornega akta, saj za to niso izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1. 7. Glede na navedeno, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Enako stališče, da ZUS-1 ne določa, da bi lahko stranka neposredno s tožbo v upravnem sporu zahtevala ugotovitev ničnosti upravne odločbe, je zavzelo že Vrhovno sodišče v zadevi I Up 117/2015. K II. točki izreka:

8. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka sama trpi stroške postopka. O vlogi tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks pa bo odločeno s posebnim sklepom.