Jedro

Kot pravilno povzema prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, je toženec v tem postopku predlagal izvedbo naroka, nanj je bil tudi pravilno vabljen, a ni prišel. Sodišče lahko preloži narok le, če so za to podani upravičeni razlogi, v primeru bolezni, ki je takšen razlog, pa mora stranka predložiti ustrezno zdravniško opravičilo, kot ga opredeljuje drugi odstavek 115. člena ZPP. Toženec je bil k temu izrecno pozvan, a odsotnosti zaradi bolezni ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje obrazložilo v sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve, tudi pogoj iz 316. člena ZPP, saj ne gre za zahtevek, s katerim tožeča stranka ne bi smela razpolagati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter dopustilo objektivno spremembo tožbe (I. in II. točki izreka), z izpodbijano sodbo pa tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati 1.824,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2019 do plačila ter ji povrniti 680,25 EUR stroškov postopka (III. in IV. točki izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo navaja, da so mu bile kršene pravice obrambe, zato poziva k razveljavitvi sodbe. Navaja, da se je opravičil po telefonu in kasneje pozval sodišče, naj preveri bolniško odsotnost v enotnem sistemu ZZZS-ja. Že med pisalnim procesom se je skliceval na nepravilnosti s strani tožeče stranke ter s tem povezanim nepravilnim zaračunavanjem storitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti izdalo na podlagi določbe tretjega odstavka 454. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po tej določbi izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa na narok ne pride, čeprav je bila v redu vabljena. Pri tem morajo biti za izdajo sodbe na podlagi pripoznave izpolnjeni tudi pogoji iz 316. člena ZPP, torej da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati glede na določbo tretjega odstavka 3. člena ZPP (nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom).

5. Kot pravilno povzema prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi je toženec v tem postopku predlagal izvedbo naroka, nanj je bil tudi pravilno vabljen, a ni prišel. Sodišče lahko preloži narok le, če so za to podani upravičeni razlogi, v primeru bolezni, ki je takšen razlog, pa mora stranka predložiti ustrezno zdravniško opravičilo, kot ga opredeljuje drugi odstavek 115. člena ZPP. Toženec je bil k temu izrecno pozvan, a odsotnosti zaradi bolezni ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje obrazložilo v sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve, tudi pogoj iz 316. člena ZPP, saj ne gre za zahtevek, s katerim tožeča stranka ne bi smela razpolagati. Zato niso podani pritožbeni razlogi oziroma ti niso dopustni, kolikor se v zvezi z očitkom o nepravilnem zaračunavanju storitev nanašajo na ugotovitev dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo pritožbo, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Sodba se potrdi na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP.