Jedro

Med dokaznim postopkom je sodišče ugotovilo, da je bila tožba vložena v času, ko je bila A. A. nesporno že mrtva. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po ustaljeni sodni praksi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, ko oseba, navedena kot stranka, že v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, ker je umrla, ni mogoče odpraviti. Upoštevajoč obrazloženo, na pravilnost izpodbijane odločitve tako ne morejo vplivati, sicer življenjsko sprejemljivi razlogi, ki pa ne morejo pripeljati do drugačne odločitve od izpodbijane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na odpravo odločb toženca in na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku. Ugotovilo, da je smrt A. A. takšna procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in onemogoča meritorno odločanje v sporu (5. odstavek 81. člena ZPP).

2.Zoper sklep se pritožuje B. B., ki ga je sodišče opredelilo kot pravnega naslednika pokojne A. A. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno sojenje. Tožba je bila napisana s strani A. A. 12. 11. 2023. Partnerka pravnega naslednika A. A. je tožbo oddala naslednji dan priporočeno po pošti. Partnerko pravnega naslednika A. A. so klicali iz bolnišnice 13. 11. 2023 ob 9:30 uri, da naj se pridejo od nje posloviti. Bili so v šoku in niso razmišljali o pravnih posledicah. Niso si predstavljali, da bo sporna ura smrti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in je pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tožbe. Od njenega obstoja je odvisna dopustnost zahteve za pravno varstvo. Je okoliščina, ki mora biti podana, da sodišče sploh sme vsebinsko odločati o utemeljenosti te zahteve. Sposobnost biti stranka v procesnem pravu tako ustreza pravni sposobnosti materialnega prava.

6.Upoštevajoč, da gre v tem socialnem sporu za uveljavljanje pravice dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo kot samostojno pravico iz obveznega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012) je sodišče v 9. točki obrazložitve pravilno izpostavilo, da je za rešitev zadeve potrebno upoštevati še 130. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G; Ur. l. RS, št. 75/19), ki v primeru smrti zavarovanca omogoča nadaljevanje upravnega postopka. Po 1. odstavku tega člena, lahko ne glede na 1. odstavek 4. člena ZPIZ-2 do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Sodišče je pravilno ugotovilo, da novela zakona sicer omogoča nadaljevanje upravnega postopka, ne pa tudi začetka tega postopka s strani pravnih naslednikov umrlega zavarovanca. Posledično tudi v socialnem sporu ne more tožbo v svojem imenu kot pravni naslednik vložiti dedič, ki lahko le nadaljuje že začeti socialni spor. Smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka.

7.Med dokaznim postopkom je sodišče ugotovilo, da je bila tožba vložena v času, ko je bila A. A. nesporno že mrtva. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po ustaljeni sodni praksi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, ko oseba, navedena kot stranka, že v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, ker je umrla, ni mogoče odpraviti. Upoštevajoč obrazloženo, na pravilnost izpodbijane odločitve tako ne morejo vplivati, sicer življenjsko sprejemljivi razlogi, ki pa ne morejo pripeljati do drugačne odločitve od izpodbijane.

8.Upoštevajoč obrazloženo, je potrebno pritožbo zavrniti, in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi v sodbi VSL I Cp 399/2014 z dne 12. 2. 2014.

2Priloga A8.

3Vrhovno sodišče RS (temu pa je sledila tudi praksa višjih sodišč), je že večkrat zavzelo in utemeljilo stališče, da tudi univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve tožbe. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka. Te napake ni mogoče odpraviti, saj oseba, ki je ni več, te lastnosti ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna tožnica, in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.

Zveza:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2019) - ZPIZ-2G - člen 130, 130/1 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 4, 4/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.