Jedro

Pravilo, da že začeti postopek o isti stvari onemogoča začetek teka drugega postopka o predlogu z isto pravno in dejansko vsebino, velja tudi v nepravdnem postopku. Ta se začne, ko predlog za njegov začetek prispe k sodišču. Če sodišče ugotovi, da (med strankama) že teče prej začeti postopek o isti stvari, ob upoštevanju izpostavljenega pravila, ki zagotavlja (predvsem) pravno varnost, kasnejši predlog zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje o njegovi vsebinski utemeljenosti. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo pri tej presoji ni izjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog kot nedovoljen zavrglo.

2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, kdaj je vložila predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Predlog je podala 31. 8. 2020, t. j. dva dni pred Centrom za socialno delo X (v nadaljevanju CSD). Sodišče je sklep zavrglo zaradi napačnega razloga oziroma netočnih navedb in neupoštevanja dejanskih dejstev in datumov. Predlog za postavitev pod skrbništvo je po pooblaščenki vložila na tri sodišča, ker bi bilo lahko za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah, Okrajno sodišče v Cerknici ali, skladno z novo zakonodajo, Okrožno sodišče v Ljubljani. Priloženi dokazi potrjujejo, da je bil predlagateljičin predlog vložen pred 2. 9. 2020, ko je predlog vložil CSD. Ta je postopek začel na podlagi predloga, ki ga je predlagateljica podala pri tem organu 13. 8. 2020, kar je treba upoštevati pri odločanju. V nadaljevanju pritožnica obsežno opisuje življenjske okoliščine nasprotne udeleženke, ki je njena hči in navaja razloge, zakaj bi bila sama najprimernejša skrbnica, zunajzakonski partner nasprotne udeleženke pa neprimeren kandidat za to vlogo.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica želi v predmetnem nepravdnem postopku doseči postavitev nasprotne udeleženke, ki je njena odrasla hči, pod skrbništvo ter določitev sebe kot skrbnice. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice z dne 30. 9. 2020 zavrglo, ker je ob preizkusu procesnih predpostavk ugotovilo, da ta, ob upoštevanju načela litispendence, ni dovoljen, saj je bil isti predlog pred istim prvostopenjskim sodiščem s strani CSD vložen že dne 2. 9. 2020 (ta postopek sodišče prve stopnje vodi pod št. N 22/2020).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da že začeti postopek o isti stvari onemogoča začetek teka drugega postopka o predlogu z isto pravno in dejansko vsebino (četrti odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP – 1). Opisano pravilo velja tudi v nepravdnem postopku. Ta se začne, ko predlog za njegov začetek prispe k sodišču (3. člen ZNP – 1). Litispendenca je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, in je okoliščina, od katere je odvisna dopustnost postopka. Če sodišče ugotovi, da (med strankama)1 že teče prej začeti postopek o isti stvari, ob upoštevanju izpostavljenega pravila, ki zagotavlja (predvsem) pravno varnost, kasnejši predlog zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje o njegovi vsebinski utemeljenosti. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo pri tej presoji ni izjem.

7. Kot je razvidno iz podatkov dohodnega žiga, odtisnjenega na predlagateljičin predlog v konkretnem postopku, je bil ta vložen dne 30. 9. 2020, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Pritožničine navedbe, da je predlog v tem postopku vložila dne 31. 8. 2020, t. j. dva dni pred predlogom CSD, ne potrjujejo niti podatki spisa niti pritožbi priložene listine. Iz teh izhaja le, da je CSD glede na podatke prejemnega žiga predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo v postopku N 22/2020 (res) vložil dne 2. 9. 2020; da je predlagateljičina pooblaščenka, glede na interni odhodni žig, na Okrožno sodišče v Ljubljani (ne na konkretno prvostopenjsko sodišče) naslovila predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo; da je predlagateljičina pooblaščenka glede na interno zabeležko dne 13. 8. 2020 na CSD naslovila predlog za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo2; in da je Okrajno sodišče v Trbovljah predlagateljici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Navedene dokazne listine tako ne pričajo o utemeljenosti pritožbenega očitka o napačno ugotovljenih dejstvih glede datumov vložitve relevantnih predlogov oziroma, ker je to osrednji očitek pritožbe, posledično tudi ne o utemeljenosti te.3

8. Pritožbeno sodišče ob tem pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bo predlagateljica svoj (pravni) položaj lahko uveljavila oziroma varovala kot sodelujoča4 v predhodno začetem nepravdnem postopku N 22/2020. V postopku, v katerem bo vsebinsko odločeno o predlogu za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo, bo moralo sodišče prve stopnje skladno s svojim procesnimi dolžnostmi, predvsem s preiskovalnim načelom iz 7. člena ZNP-1, vsestransko raziskati vse okoliščine primera, ker je naloga sodišča, da po uradni dolžnosti ukrene vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi nasprotne udeleženke, posebej to velja za odločitev, koga bo imenovalo za skrbnika. Predlagateljici bo moralo dati možnost sodelovanja v tem delu dokaznega postopka.

9. Pritožbeno sodišče se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na utemeljenost pritožničinega predloga, saj te, ob ugotovitvi o odsotnosti procesnih predpostavk za začetek postopka, ne morejo privesti do pritožbenega uspeha.

10. Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Gre sicer za primer, ko je pri pogoju istovetnosti strank postopka (različna predlagatelja) treba upoštevati razširjene meje pravnomočnosti (učinkovanje odločitve erga omnes). 2 Zmotno je pritožničino stališče, da je odločilno, kdo je bil pobudnik postopka pred CSD. 3 Utemeljenost konkretne pritožbe bi predlagateljica morala izkazati z listino, iz katere bi npr. iz prejemnega žiga izhajalo, da je konkretni predlog vložila pred 2. 9. 2020, ko se je začel postopek N 22/2020. 4 Kljub temu da predlagateljica v tem postopku ne bo imela položaja materialnopravne, formalne oziroma zakonite udeleženke postopka v smislu 21., 22., 57. in 58. člena ZNP – 1 (skladno z relevantnimi procesnimi določbami in dosedanjo sodno prakso predlagateljica nima niti pravnega interesa za priznanje udeležbe v postopku), jo bo sodišče prve stopnje moralo vključiti v dokazni postopek o tem, koga naj postavi za skrbnika, v katerem mora sodišče prve stopnje zaslišati (tudi) vse osebe, ki si prizadevajo postati skrbniki (64. člen ZNP – 1). Podrobneje glej odločbi VSL I Cp 1289/2020 in I Cp 2175/2019 in druge.