Tudi po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo povrnitev 193,86 EUR za prevod zamudne sodbe in prevod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. V skladu z določbami 42. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba) namreč predložitev prevoda sodne odločbe in potrdila za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici izvršitve ni obvezna. Posledično niso bili potrebni niti stroški dopisov sodni tolmački za prevod sodbe in za prevod potrdila, ki jih je upnik priglasil v skupni višini 100 točk.
Čeprav upniku, ki predlaga izvršbo na premičnine, teh v primeru, ko ima dolžnik stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ni treba določno označiti (in je v takem primeru presoji izvršitelja prepuščeno, katere premičnine bo zarubil), pa je upnik kot predmet izvršbe določno označil dolžnikovo osebno vozilo. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je upnik upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi s pridobitvijo podatkov, ali je dolžnik lastnik kakšnega motornega vozila, na podlagi predlogu za izvršbo priloženega dopisa odvetnice Upravni enoti Pesnica z dne 4. 11. 2025.
Upnik pa ni upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s poizvedbami glede lastništva nepremičnin dolžnika, saj izvršbe na nepremičnine ni predlagal. Prav tako ni upravičen do povrnitve stroškov poizvedb o dolžnikovi zaposlitvi in o dolžnikovih transakcijskih računih, saj skladno s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ sodišče poizvedbe o teh podatkih pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti v elektronsko dosegljivih evidencah opravi samo. Pribave izpiska iz AJPES pa upnik ni izkazal, zato tudi stroškov, ki jih je priglasil v tej zvezi, upniku ni mogoče priznati.
Kot potrebne pa je mogoče šteti stroške v zvezi s pridobitvijo potrdila iz 53. člena Uredbe v nemškem jeziku. V skladu s prvim odstavkom 42. člena Uredbe mora namreč za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici izvršitve, vlagatelj predloži organu, pristojnemu za izvršitev: (a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti, in (b) potrdilo, izdano v skladu s členom 53, ki potrjuje izvršljivost sodne odločbe, ter vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o vračljivih stroških postopka ter izračun obresti. Ker je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršljive tuje sodne odločbe Deželnega sodišča za civilne zadeve v Gradcu opr. št. 12 Cg 30/25z z dne 3. 7. 2025, je bila pridobitev potrdila iz 53. člena Uredbe v nemškem jeziku potrebna, saj brez tega potrdila upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo (peti odstavek 40. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 13. člena ZIZ in 42. členom Uredbe). V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje meni, da plačilo za dopis, s katerim je pooblaščenka upnika sodišče v državi izvora zaprosila za izdajo potrdila iz 53. člena Uredbe, ni zajeto že v odvetniški nagradi za sestavo predloga za izvršbo, temveč gre za samostojno storitev, za katero je odvetnik upravičen do plačila nagrade po tarifni št. 43/5 OT, upniku pa je v zvezi s tem nastale stroške treba priznati poleg stroška nagrade za sestavo predloga za izvršbo.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka spremeni tako, da se znesek 278,99 EUR nadomesti z zneskom 353,65 EUR.
II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijanega zavrnilnega dela točke IV izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III.Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbe v znesku 21,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku se upnikov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbe zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi pod točko I izreka dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove v sklepu izrecno opredeljene denarne terjatve, in sicer z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnika, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, predvsem tudi osebnega avtomobila Renault Kangoo, 1.5, DCI, VIN:VF1KW2BC542461385. Pod točko II izreka je za izvršitelja določilo A. A.. Pod točko III izreka je v presežku predlog za izvršbo zavrnilo. Pod točko IV izreka je odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 278,99 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku je zahtevek upnika za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.
2.Zoper zavrnilni del točke IV izreka se je pravočasno po pooblaščenki pritožil upnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Menil je, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi priglašenih stroškov neutemeljena. Pojasnil je, da so bila k predlogu za izvršbo z dne 16. 2. 2026 priložena vsa relevantna dokazila, iz katerih izhajata nastanek in višina stroškov. S tem je upnik izkazal stroške, zato je zaključek sodišča o neizkazanosti stroškov napačen. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da stroški opravil za pridobitev izpiskov in drugih podatkov sodijo v okvir nagrade za sestavo predloga za izvršbo. Pridobitev teh podatkov je bila nujna in potrebna za učinkovito vložitev predloga za izvršbo, zato gre za samostojne in upravičene stroške, ki se v skladu z ustaljeno sodno prakso priznavajo posebej. Prav tako je napačen zaključek sodišča prve stopnje glede nepriznanja stroškov prevoda. V skladu z 226. členom ZPP mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen overjen prevod. Upnik je zato ravnal zakonito, ko je prevod zagotovil že ob vložitvi predloga za izvršbo, saj bi bil sicer pozvan na dopolnitev, kar bi povzročilo še dodatne stroške. Predlagal je, da se sklep o izvršbi v točki IV izreka spremeni tako, da se upniku v celoti priznajo priglašeni stroški. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.
3.Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik v predlogu za izvršbo z dne 16. 2. 2026 priglasil naslednje stroške: sestava predloga za izvršbo - 250 točk, prevod zamudne sodbe in prevod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - 193,86 EUR, pribava izpiska iz AJPES za dolžnika - 50 točk, pridobitev potrdila v nemškem jeziku - 200 točk, dopis sodni tolmački za prevod sodbe - 50 točk, dopis sodni tolmački za prevod potrdila - 50 točk, dopis UE - poizvedbe glede lastništva z dne 4. 11. 2025 - 50 točk, dopis FURS - poizvedbe glede TRR z dne 11. 11. 2025 - 50 točk, dopis ZZZS - poizvedbe glede podatkov o zaposlitvi - 50 točk, dopis sodišču - poizvedbe glede lastništva nepremičnin - 50 točk, 2 % materialnih stroškov, DDV in sodna taksa.
6.Sodišče prve stopnje je upniku izmed stroškov, priglašenih v predlogu za izvršbo, kot potrebne stroške priznalo: 250 točk nagrade za sestavo predloga za izvršbo (tarifna št. 31/2 Odvetniške tarife - OT), 5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV v višini 56,10 točk (drugi odstavek 12. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 186,66 EUR, in sodno takso v višini 55,00 EUR, kar skupaj znaša 241,66 EUR.1 Sodišče prve stopnje pa upniku ni priznalo preostalih v predlogu za izvršbo priglašenih stroškov. V 13. točki obrazložitve sklepa je pojasnilo, da upnik ni izkazal stroškov za poizvedbe, izpiske, dopise in pridobitev identifikacijskih podatkov dolžnika in da so ti stroški zajeti že v nagradi za sestavo predloga za izvršbo in v tarifni št. 31 OT niso ovrednoteni kot posebna opravila, za katera bi pooblaščencu pripadala posebna nagrada. Glede stroškov prevoda pa je pojasnilo, da sodišče upnika k predložitvi prevoda ni pozvalo in da lahko v zaprošeni državi članici zaprosi za potrdilo v jeziku, potrebnem za izvršitev v državi izvršitve.
Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik, ki je s sklep sodišča prve stopnje izpodbijal v delu, v katerem je sodišče prve stopnje delno zavrnilo stroškovni zahtevek, podan v predlogu za izvršbo (tj. v višini 604,51 EUR) in se zavzemal za priznanje vseh priglašenih stroškov, je s pritožbo uspel v deležu 12%, v tem deležu pa je mogoče kot potrebne za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ) šteti tudi njegove pritožbene stroške. Glede na pritožbeno sporno vrednost (604,51 EUR) so upniku z vložitvijo pritožbe po pooblaščenki utemeljeno nastali stroški v znesku 149,33 EUR (200 točk oziroma 120,00 EUR (in ne priglašenih 500 točk) za sestavo pritožbe (tar. št. 31/7 OT), 2 % materialnih stroškov v višini 2,40 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v višini 26,93 EUR) ter strošek sodne takse v višini 26,40 EUR, skupaj 175,73 EUR, upnik pa je upravičen do povrnitve 12 % od tega zneska, tj. 21,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).