Jedro

Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 16. 9. 2019. 2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnica po pooblaščencu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodnih taks, upnika pa zaveže k plačilu stroškov tega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval vseh z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) predpisanih obveznih sestavin, zato jo je sodišče s sklepom z dne 23. 9. 2019 pozvalo k dopolnitvi predloga in jo opozorilo na posledice, če naloženega ne bo izpolnila. Pooblaščenec dolžnice je sodišču posredoval dopolnitev predloga in navedel, da s stranko ne more vzpostaviti kontakta in da prilaga izjavo o premoženjskem stanju, podpisano s strani pooblaščenca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica v nasprotju s pozivnim sklepom še vedno ni posredovala izjave o premoženjskem stanju in soglasja, da sodišče z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost, ki bi bila podpisana s strani dolžnice. Pojasnilo je, da davčno tajnost predstavljajo vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje in podpis stranke, kot (ker) to zahteva zakon. Sodišče namreč ne more brez soglasja stranke samo vpogledati v podatke o dolžnikovem premoženju in posledično vsebinsko odločiti o predlogu v primeru, da stranka soglasja ne poda. Ker torej dolžnica kljub pozivu sodišča ni posredovala izjave o premoženjskem stanju in soglasja, ki bi ju podpisala ona sama, s tem predloga ni dopolnila na način, kot ji je bilo naloženo, zato je sodišče njen predlog zavrglo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa sestavine, ki jih mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Poleg identifikacijskih podatkov gre zlasti za: a) podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona, b) soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, c) izjavo, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost in d) podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. Skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravna sodišče, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (torej v skladu z določbami prvega in petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. 8. Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2, člen je naslovljen kot "davčna tajnost"), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati tako podatke, ki jih davčnemu organu v davčnem postopku posreduje zavezanec za davek, kot druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (prvi odstavek 15. člena ZDavP-2). Podatki, ki so davčna tajnost, so podvrsta osebnih podatkov, ravnanje z osebnimi podatki pa ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1).

9. Prvi odstavek 8. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki (primerjaj prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 ter 14. in 15. točko 6. člena ZVOP-1). Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.1

10. Sodišče o predlogu ni moglo meritorno odločiti zato, ker brez osebno podpisanega soglasja za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost, ni moglo pridobiti podatkov o dolžničinem premoženju, ki pa so seveda bistveni za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks. Res je sicer, da je bil namen zakonodajalca olajšati uveljavitev pravice do oprostitve plačila sodnih taks s pridobivanjem podatkov po uradni dolžnosti, vendar je za takšno pridobivanje podatkov osebna, pisna privolitev stranke nujna.

11. Glede pritožbenih navedb, da je bilo zatrjevano, da dolžnica nima premoženja, ker je bila v osebnem stečaju, in da je bil predlagan dokaz z vpogledom v stečajni spis, ki pa ga sodišče ni izvedlo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da je bil predlog za oprostitev plačila sodnih taks iz zgoraj pojasnjenih razlogov nepopoln, sodišče prve stopnje tega dokaza niti ni bilo dolžno izvesti. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje vendarle vpogledalo v stečajni spis St 5982/2014 in ugotovilo, da je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnico pravnomočno zaključen že februarja 2016 (kar je tudi pojasnilo v izpodbijanem sklepu). Tudi v primeru popolnosti obravnavanega predloga za oprostitev plačila sodnih taks zato v stečajnem postopku leta 2016 ugotovljeno premoženjsko stanje dolžnice ne bi bilo pravno upoštevno v trenutku obravnave tega predloga.

12. Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper plačilni nalog z dne 30. 8. 2019 tako začneta teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

1 Primerjaj VSL sklep I Ip 140/2018 z dne 31. 1. 2018.