Jedro

Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo plačilo 2.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.800,00 EUR za čas od 10. 11. 2009 dalje do plačila in od zneska 600,00 EUR za čas od 26. 11. 2010 dalje do plačila (I. točka izreka), v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. točko izreka sodbe se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Opozarja na kršitve postopka, ki jih je zagrešilo sodišče prve stopnje. Trditveno in dokazno breme, ki je bilo na tožnici je sodišče prve stopnje razlagalo preohlapno. Tožnica trditev toženca o vsebini predračuna, iz katerega ni izhajal niti material niti delovne ure za izdelavo parne ovire, ni prerekala. Sodišče se do vsebine predračuna sploh ne opredeli, zato sodba tudi nima razlogov o tem, zakaj ne potrjuje toženčevih navedb o obsegu naročila. S tem, ko je sodišče upoštevalo dejstvo, ki ni bilo zatrjevano in sicer, da so se plošče začele kriviti že po nekaj dneh, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Ugotovitev sodišča prve stopnje v desetem odstavku sodbe je v nasprotju z ugotovitvami sodišča v šestem odstavku. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženec tožnice ni obvestil o zaključku del so v nasprotju z vsebino zapisnika z naroka z dne 17. 1. 2012, kjer je toženec izrecno povedal, da je tožnico telefonsko obvestil o začetku in zaključku del. Sodišču prve stopnje očita zmotno dokazno oceno ter pomanjkljivo obrazložitev izpovedi toženca in G. na eni ter tožnice in njenega moža na drugi strani. Toženec je v postopku večkrat opozoril na spreminjanje v tožničinih očitkih na njegov račun, ki so bili celo v nasprotju z dokazi.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Navaja, da kršitev postopka v smislu selektivne izbire dokazov ni, dokazna ocena sodišča je pravilna, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Zanika očitano protispisnost med razlogi v 10. in 6. točki. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno ustrezno obrazložilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba neutemeljeno sodišču prve stopnje očita bistvene kršitve pravdnega postopka.

6. Kljub temu, da sodišče prve stopnje Predračuna št. 26 z dne 29. 10. 2009 v zvezi z dokazno oceno izpovedi pravdnih strank in prič ni omenilo, je preizkus pravilnosti dokazne ocene mogoč. Pritožbeno sodišče bo v nadaljevanju podalo razloge, zakaj ocenjuje ta listinski dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ni ocenilo, kot neodločilen (1).

7. Nasprotij med razlogi v 6. in 10. točki obrazložitve ni. V 6. točki sodišče ugotavlja, kdaj je tožnica delo kot naročnica pregledala in ugotovila napako, v zaključku 10. točke obrazložitve pa sodišče ugotavlja, na kakšen način je bila tožnica poučena o začetku del. Iz 10. točke ne izhaja, da je tožnica o tem, da se plošče krivijo, izvedela od A. K. 8. Ne drži očitek, da sodišče ni pojasnilo, katera nasprotja v izpovedbah toženca in priče G. so omajala njuno prepričljivost. Razloge je sodišče podalo v 10. točki obrazložitve na 5. strani, še podrobneje pa v 9. točki obrazložitve. Preizkus dokazne ocene je mogoč.

9. Ker je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pravilno ugotovilo, da med pravdnima strankama ni bila dogovorjena izdelava celulozne izolacije brez parne ovire, je za odločitev o tožbenem zahtevku nerelevantno vprašanje toženčeve opustitve pojasnilne dolžnosti. S tem pa so nerelevantne tudi pritožbene navedbe, ki očitajo sodišču prve stopnje kršitev pravdnega postopka s prekoračitvijo trditvene podlage ter (domnevno) protispisnimi ugotovitvami, da toženec tožnice ni ustrezno poučil o potrebnosti takojšne namestitve parne ovire.

10. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in pri tem svojo dokazno oceno dovolj obširno in prepričljivo obrazložilo.

11. Pravilno je ugotovilo, da sta izpovedi tožnice in njenega moža, za razliko od izpovedi toženca in priče G., skladni, hkrati pa tudi življenjsko sprejemljivejši. Takšni oceni, ki temelji na pravilni uporabi 8. člena ZPP, se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov. Takšno sintezo izvedenih dokazov je naredilo tudi sodišče prve stopnje, zato pritožbeni očitek, da je izpoved L. G. in toženca štelo za neverodostojno v celoti, čeprav so bile ugotovljene neskladnosti zgolj v enem delu njune izpovedi, ne drži. Sodišča prve stopnje v resničnost tožničinih navedb niso prepričala zgolj nasprotja v izpovedi toženca in L. G., pač pa tudi skladnost izpovedi tožnice in njenega moža ter večja izkustvena sprejemljivost teh trditev, upoštevajoč ostale okoliščine, ki jih je izpostavilo že sodišče prve stopnje.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da si izpoved L. G. in toženca glede vprašanja, ali je tožnica že na samem začetku vedela, kakšno obliko izolacije želi, nasprotujeta. Pravilno je ugotovilo tudi, da tožnica z G. pred spornim naročilom sploh ni bila v stiku. Glede na nekonsistentno izpoved G. v tem delu – najprej je rekel, da se ne spomni, na kakšen način je bil prvi kontakt izveden, ampak predvideva, da je prejel nek klic z zanimanjem, nato pa je v nadaljevanju izpovedoval, da je govoril s tožnico – je sodišče prve stopnje to dejstvo pravilno ugotovilo na podlagi izpovedi tožnice, kot izhaja iz razlogov sodbe. Ker se G. s tožnico v zvezi z obsegom naročila sploh ni pogovarjal, ni mogoče nekritično sprejeti njegove izpovedi v delu, kjer trdi, da je tožnica želela parno oviro namestiti sama. Pravilno je sodišče ocenilo tudi izpoved toženca. Poleg razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v prvem delu 10. točke obrazložitve in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje, pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da tožnica ni naročila izdelave celulozne izolacije brez parne ovire tudi dejstvo, da je toženec pristal na odpravo posledic nepravočasno izdelane parne ovire. Če je prišlo do ukrivljenosti plošč zaradi neizdelane parne ovire (da je toženec takoj vedel, da je bil to vzrok za ukrivljenost A. plošč izhaja iz njegove izpovedi – prepis zvočnega posnetka z dne 17. 1. 2012, str. 13), ki bi jo morala tožnica sama namestiti, ni razumen toženčev pristanek, na odpravo napak, ki bi bile posledica te tožničine opustitve. V zvezi s toženčevim očitkom, da dogovor v zatrjevanem obsegu dokazuje Predračun št. 26 je dodati, da je bila podjemna pogodba sklenjena ustno, zato ima pri presoji vsebine pogodbe večjo težo izpoved strank v primerjavi s predračunom kot listinskim dokazom. Poleg tega dejstvo, da v predračunu ni bil vključen material in delo za izdelavo parne ovire ne dokazuje, da je tožnica zahtevala izdelavo izolacije brez parne ovire. Kot indic, ki bi morda lahko kazal na to, pa pritožbenega sodišča, upoštevajoč uspeh dokaznega postopka kot celote, ne prepriča v zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga toženec ne upraviči niti z izpostavljanjem nasprotij v trditvah tožnice. V za postopek odločilnem delu tožničinih navedb – to je, kaj je bila vsebina podjemne pogodbe – nasprotij ni bilo.

13. Očitanih postopkovnih kršitev sodišče prve stopnje ni storilo, prav tako v postopku niso bile storjene kršitve, na katere mora skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje in pri odločanju o zahtevku pravilno uporabljeno materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo toženca na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 154., 155. ter 165. členu ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, pravice do povračila pritožbenih stroškov nima. Tožnica z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato strošek odgovora na pritožbo ni bil potreben in ga krije tožnica sama.

(1) Pritožbeno sodišče sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavi in zadeve ne vrne v novo sojenje, če sodišče prve stopnje ni presodilo listin, ki so v spisu, stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje (3. alineja 358. člena ZPP).