Jedro

Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici (1. točka izreka), in določilo preizkusno obdobje štirih let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, pri čemer zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 15. 5. 2016 (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep v 2. točki izreka se je pravočasno pritožila dolžnica, smiselno pa je uveljavljala nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pomembno za določitev preizkusnega obdobja in smiselno predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ji določi krajša preizkusna doba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP začne teči od začetka postopka odpusta obveznosti, zato pritožbenemu stališču, da bi se obdobje več kot enega leta, kar dolžnica že poravnava svoj dolg, lahko že štelo v preizkusno dobo, ni mogoče slediti. Po citiranem določilu preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Prvostopenjsko sodišče se ni odločilo za najdaljše v zakonu predvideno obdobje, pač pa očitno kot okoliščine, pomembne za določitev preizkusnega obdobja upoštevalo starost dolžnice, dejstvo, da prejema pokojnino in so tako izgledi za vsaj delno poplačilo njenega dolga, da dolžnica nima preživninskih obveznosti in živi sama in da je zaradi stanja dolga v stalnem stresu ter tako na podlagi teh prvostopenjskemu sodišču znanih okoliščin tudi po presoji pritožbenega sodišča kot primerno določilo dolžnici preizkusno obdobje štirih let. 5. Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin. Tiste okoliščine, ki jih je dolžnica navedla v prvostopenjskem postopku, je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja. S pritožbeni trditvami, da jo dolg sodni postopek finančno in psihično izčrpava, zaradi česar se je zdravila pri psihiatru, za odvetniške in sodne stroške pa je morala vzeti kredit, da nima rešenega stanovanjskega problema, zaradi česar je oddala vlogo za dodelitev stanovanja in bo morala zanj plačevati še najemnino ter pritožbi priloženih dokazil pa pritožbeno sodišče kot pritožbenih novot skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni smelo presojati, saj pritožnica ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti in jih predložiti že v prvostopenjskem postopku.

6. Tako se pokaže, da so izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi deloma neutemeljeni, deloma pa neupoštevni, pritožbeno sodišče pa ob reševanju pritožbe ni našlo kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).